Mestni občini Ljubljana očitajo 'zeleni piar', saj stalno poslušamo o 'zelenem razvoju Ljubljane'. Realnost pa je po mnenju občanov precej drugačna.
V Mestni občini Ljubljana pravijo, da si tudi poleti prizadevajo za prijetno in osvežujoče mestno okolje.
Poudarjajo povečanje števila dreves in parkov, nove pitnike in megličarje, svetlejše talne materiale, prenovljene fontane in druge ukrepe, ki naj bi pomagali zniževati temperature v vročinskih valovih, ki postajajo vse bolj pogosti.
A odzivi meščanov kažejo drugačno sliko – eno, v kateri hladne meglice ne morejo zakriti razgretih odzivov na urbanistično politiko zadnjih let.
Megličarji, pitniki in PR
Mestna občina Ljubljana je na družbenih omrežjih objavil video o poletnem hlajenju mesta, a med komentarji se hitro pokaže, da video ne zadosti občutku številnih prebivalcev – ne po vsebini ne po učinku.
»Tiste vodne sramote pri Nami pa niste vključili v video,« je sarkastično pripomnil eden od komentatorjev.
Drugi opozarjajo na neskladja v urbanistični politiki: »Pitnikov z Bežigradom... ni. Cesta v Savskem naselju je ravno postala pristajalna steza za jumbo jet. Črn asfalt, nič sence.«
»En kup novih betonolat, mini dreveščkov, ki reveži crkujejo v tej vročini.«
Posekana drevesa, zasajeni sadiki
Morda najbolj pereč očitek leti na podiranje odraslih dreves.
Samo v zadnjem obdobju naj bi jih bilo po poročilih in javnih podatkih več kot 800.
V zameno se zasaja mlada drevesa, a kritiki opozarjajo, da ekosistemske storitve, ki jih je nekoč zagotavljalo eno odraslo drevo, ni mogoče nadomestiti z eno sadiko.
»Za posek 800 dreves bi morali zasaditi 800.000 mladih dreves in čakati desetletja, da bi ti sploh začeli delovati kot naravna klima, ki ohlaja mesto.«
Ljubljana med najhitreje segrevajočimi se mesti
Ljubljana se po podatkih evropskih analiz uvršča med mesta, ki se najhitreje segrevajo v Evropi – z oceno, da se lahko do leta 2050 temperatura v povprečju dvigne tudi za do osem stopinj Celzija.
Na to opozarja tudi eden od komentatorjev:
»Za 709. mesto po čistoči zraka je tole ... In ja, Zoki, slep si, da te mesto na lestvici preseneča in žalosti. Raja pa ve, zakaj.«
Ali je čas za manj PR in več ukrepanja?
Čeprav mestne oblasti poudarjajo, da se trudijo za bolj zeleno in prijazno poletje, je med prebivalci vse več nezadovoljstva zaradi razkoraka med predstavljeno sliko in realnostjo na terenu.
Betonizacija, širjenje cest, gradbene jame sredi sosesk in pomanjkanje naravne sence presegajo pozitivne učinke megličarjev in pitnikov.
Meščani ne nasprotujejo hlajenju mesta – nasprotujejo temu, da se za »zeleno prihodnost« žrtvuje prav tisto, kar je naravno in že v tem trenutku hladi: stara drevesa, parki, senca in dostop do svežega zraka.
