Na območjih, kjer so zaživele nove stanovanjske soseske, denimo na Novem Brdu na Viču v Ljubljani, šole pokajo po šivih.
Jonas Žnidaršič, poslanec Socialnih demokratov, je na ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo te dni naslovil pobudo za reševanje prostorske stiske v šolah na območjih, kjer so zaživele nove stanovanjske soseske.
Kot je zapisal Žnidaršič, so se poslanci na zadnjem koalicijskem vrhu, ki je potekal konec januarja letošnjega leta, seznanili tudi z izhodišči za prenovljeno stanovanjsko politiko, ki je ena od temeljnih programskih prioritet aktualne koalicije.
Koalicija se je na vrhu strinjala, da bi do konca mandata vzpostavili dolgoročen vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo 3.000 javnih stanovanj na leto.
Končni cilj nove stanovanjske politike naj bi bil oblikovanje javnega stanovanjskega sistema, ki bo omogočil kakovostno bivanje vsem prebivalkam in prebivalcem in ne glede na kraj bivanja.
Toda kakovost življenja ni odvisna le od kvalitete in dostopnosti do stanovanj, temveč tudi od dostopnosti do javne infrastrukture, ki je na voljo v posameznem lokalnem območju.
Ena od ključnih javnih infrastruktur pa je tudi ustrezna in urejena šolska infrastruktura, ki po poslančevih besedah še kako vpliva na kakovost življenja, predvsem na otroke in mlade družine.
Za kvalitetno izvajanje vzgojnega in izobraževalnega programa, je prepričan poslanec, je namreč bistveno, da so objekti, v katerih se nahajajo vzgojno izobraževalne ustanove, okolju in otrokom prijazni, prostori, kjer se izvaja pouk, pa dovolj veliki in številčni, da lahko šole sprejmejo vse otroke, ki živijo znotraj določenega šolskega okoliša.
Toda: Preveč stanovanj, premalo šol?
Žnidaršič v nadaljevanju predvideva, da se bodo stanovanja, ki jih načrtuje vlada z novo stanovanjsko politiko, verjetno gradila v okviru večjih stanovanjskih sosesk, ki precej prispevajo k preobrazbi posameznega lokalnega okolja.
Kot primer da sosesko Novo Brdo na Viču v Ljubljani, kjer je bilo zgrajenih 498 novih stanovanj v 18 objektih.
Na novo zgrajena soseska, ki je bila dokončana lansko leto, je bila zgrajena poleg novejših sosesk Brdo II in Zeleni gaj ob Poti Rdečega križa.
Zaradi doselitve novih stanovalk in stanovalcev se je tako naenkrat povečalo število tamkajšnjih prebivalk in prebivalcev, kar je vplivalo na spremembo starostne strukture prebivalstva v tem lokalnem okolju. To je seveda s seboj prineslo tudi povečane potrebe po prostorskih kapacitetah v tamkajšnjih šolah.
V sosesko so se namreč večinoma naselile mlade družine s šoloobveznimi otroki.
Gre sicer za problem, ki ni vezan striktno na Ljubljano - Žnidaršič zaznava, da o podobnih težavah poročajo tudi iz drugih krajev po Sloveniji, kjer prav tako zaznavajo povečan trend priseljevanja mladih družin, ki polnijo njihove obstoječe šolske kapacitete.
V Mariboru je denimo na območju Studencev v zadnjih letih zraslo več kot tisoč novih stanovanjskih enot, kar je močno pritisnilo na vrtce in osnovne šole, ravno tako imajo težave v Postojni, kamor so se pričele priseljevati mlade družine z otroki.
Ministrstvo naj upošteva trend priseljevanja mladih družin
»Naj spomnim: Zakon o osnovnih šolah določa, da imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem ima otrok stalno ali začasno prebivališče. Pri navedenem imata glede na vpis v osnovno šolo obe obliki prebivališča enakovreden status,« pravi Žnidaršič.
Glede na to, da se posamezne osnovne šole in občine že soočajo s težavami zaradi pomanjkanja primernega šolskega prostora, ki je posledica povečanega priseljevanja mladih družin s šoloobveznimi otroki, z napovedano novo stanovanjsko politiko vlade pa lahko podobne težave predvidimo tudi v prihodnosti, poslanec predlaga, da ministrstvo pri odločanju o sofinanciranju izgradnje novih šol ali pri širitvah prostorov v obstoječih kot prednostni kriterij upošteva tudi trend priseljevanja mladih družin s šoloobveznimi otroci v posamezno lokalno okolje.
Njegov drugi predlog pa je možnost spremembe zakona o osnovni šoli, ki bi osnovnim šolam omogočil oblikovanje prednostnega vrstnega reda za vpis na šole, predvsem z vidika statusa stalnega in začasnega prebivališča otroka v posameznem šolskem okolišu.
Predlaga tudi spremembo določil zakona, ki se nanašajo na pravila o šolskem okolišu, ki bi omogočila občinam bolj enakomerno izkoriščenost šolske infrastrukture in lažje prilagajanje trendom večjega priseljevanja mladih družin s šoloobveznimi otroci v njihovo lokalno okolje.
Kako se bo na pobudo odzvalo ministrstvo, bomo spremljali.
