Ljubljanska občina bo letos po besedah Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije na nekaterih javnih površinah poskusno testirala sredstvo aqvatain, ki deluje proti komarjem.
Kot smo že poročali, je v Ljubljani situacija s komarji nevzdržna, kar potrjujejo tudi biologi. Sedaj je pa očitno prekipelo tudi Mestni občini Ljubljana, saj naj bi po besedah Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije na nekaterih javnih površinah Mestna občina Ljubljana poskusno testirala sredstvo aqvatain, ki deluje proti komarjem.
Kemikalija na osnovi silikona na vodni površini naredi tanko plast, ki ličinkam komarja prepreči dihanje, po treh ali štirih tednih pa se razgradi, je pojasnil.
Pikata nas dve vrsti komarjev - in se 'odlično' dopolnjujeta
Največ Ljubljančane pikata dve vrsti komarjev: domorodni in tigrasti komarji.
Ti vrsti se razlikujeta predvsem v tem, da nas domorodni pikajo v mraku in le izjemoma podnevi, tigrasti pa predvsem podnevi.
Celinskega poplavnega komarja je po besedah Trilarja več predvsem zato, ker so zaradi povečanih količin padavin spomladi nastale dodatne vodne površine, kjer se razmnožuje.
»Kadar nastanejo dodatne vodne površine namreč naš komar hitro razvije več generacij,« pravi.
V Sloveniji je v zadnjih letih prisoten tudi tigrasti komar, ki je k nam prišel iz jugovzhodne Azije, a ga je po opažanjih letos manj kot prejšnja leta. »Morda ravno zato, ker se je bolj razmnožil naš celinski poplavni komar,« je dejal Trilar.
Tigrasti komar se za razliko od našega komarja, ki se razmnožuje v večjih stoječih vodah, razmnožuje na manjših vodnih površinah, kot so na primer voda za zalivanje domačih vrtov, voda v cvetličnih koritih, odvrženih pločevinkah in podobno. »Zato lahko k njegovi zajezitvi najlažje pripomoremo tako, da zunaj v posodah ne puščamo stoječe vode,« dodaja.
Invazivne vrste zdesetkane
Letošnje leto je po opažanjih Slavka Polaka iz Notranjskega muzeja Postojna na splošno »zelo čudno«, kar pripisuje podnebnim spremembam in letošnji spomladanski pozebi. Ta je namreč zdesetkala nekatere vrste, posledično pa povzročila razmah drugih.
Popisi biologov po Polakovih besedah kažejo, da je letos zelo malo metuljev, čmrljev in čebel, prav tako ni veliko polžev lazarjev, ki so pomrznili.
Miši in mišja mrzlica
Je pa letos veliko miši, kar Polak pripisuje temu, da je lani bogato obrodila bukev in je bilo na voljo veliko žira.
Zaradi povečanega števila miši je naraslo tudi število primerov mišje mrzlice pri ljudeh, a Polak ocenjuje, da večje nevarnosti ni in da bo narava sama nazaj vzpostavila ravnovesje.
Do povečanega števila miši prihaja vsakih nekaj let.
