Slika je simbolična.
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Čet, 25.11.2021 12:28
Vodje oddelkov v ljubljanskem kliničnem centru so danes spregovorile o stanju v bolnišnicah in o novem zdravilu proti koronavirusu.

Predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da je »situacija v kliničnem centru na akutni obravnavi stabilna, čeprav je zasedenost postelj visoka«. 

»Nismo sicer še na koncu s posteljami, imamo vtis, da se zadnje dni zadeve umirjajo,« pove ob znižanju deleža okuženih s koronavirusom.

Zdravilo proti koronavirusu

Kot smo poročali, v Sloveniji pričakujemo peroralno zdravilo molnupiravir za zdravljenje covidnih bolnikov.

Zdravilo je deklarirano kot protivirusno zdravilo v obliki tablete. Ne deluje preventivno, ampak preprečuje razmnoževanje virusa. Pomembno je, da se zdravljenje z zdravilom začne čimprej – bolnik ga more dobiti v prvih petih dneh, ko se pojavijo simptomi.

Zdravilo bodo lahko dobili tisti, ki so ogroženi: Torej starejši od 65 let in kronični bolniki.

»S tem želimo preprečiti veliko število tistih, ki potrebujejo hospitalizacijo,« razlaga Zupanc in pravi, da podatki iz tujine kažejo, da zdravilo zmanjša število hospitalizacij kar za 50 odstotkov.

Kdaj bo zdravilo v Sloveniji, še ni znano. »To zdravilo trenutno še nima dovoljenja za promet v Sloveniji, zato bo moralo do bolnika priti z odobritvijo osebnega zdravnika,« razlaga Zupanc.

Neinvazivne bolnike za zdaj zdravijo z regeneronom, saj so po njenih besedah »izkušnje dobre.«

»Nismo na robu, smo preko roba zmogljivosti.«

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb pa je namenil pozornost trenutnim kapacitetam intenzivne terapije in spregovoril o načinu zdravljenja na intenzivni terapiji. 

Zdravstveni delavci glede na nakazano zniževanje števila novookuženih upajo, da se zadeve izboljšujejo, a razmere so še vedno kritične na intenzivnih oddelkih: »Tam še vedno število obolelih raste. Nismo na robu, smo preko roba zmogljivosti.«

Še vedno veliko necepljenih

»Ljudje se bojijo cepljenja zaradi zapletov. Pozabljajo, da okužba in kritična bolezen, ki ob dihalni odpovedi zahteva zdravljenje na intenzivnem oddelku, vodi v dodatno, večjo škodo,« ponovno poziva k cepljenju.

Namreč, tisti, ki covid prebolijo, imajo posledice – rehabilitacija traja tudi do pol leta. 

»Popolnoma nerazumljivo je, da na intenzivne oddelke sprejemamo paciente stare nad 50 let, s sočasnimi kroničnimi boleznimi – ti pa niso cepljeni. Gre za ignoranco in malomarnost do zdravja,« poziva posameznike, ki niso cepljeni, da to narede in s tem učinkovito poskrbe za svoje zdravje.

88 odstotkov bolnikov na intenzivnem oddelku v ljubljanski bolnišnici je namreč necepljenih.

V bolnišnicah ...

Smrtnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je v primerjavi z drugimi bolnišnicami po Evropi nižja. Jereb razkrije, da umre približno 24 bolnikov od sto sprejetih.

»Danes imamo v ljubljanski bolnišnici 88 bolnikov, 72 bolnikov je na aparatih za mehansko predihavanje. Najmlajši je star 31 let,« trenutno stanje v bolnišnicah komentira Jereb.

»Ti bolniki potrebujejo različna zdravila. Povprečno dobi bolnik od 15-20 različnih zdravil,« pove.

»Vsak dan se z veliko hitrostjo polnijo bolniške postelje, namenjene covid pacientom,« spregovori Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ob tem pa opozarja, da se druge bolezni niso ustavile: »Imamo bolnike, ki so ne-covid, tudi zanje je treba poskrbeti.«

Pomanjkanje kadra

V ljubljanski bolnišnici je še vedno največji izziv pomanjkanje kadra na področju zdravstvene nege, Mrak pa pove, da manjka tudi zdravnikov. 

Zato so znotraj Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prerazporedili medicinske sestre in bolničarje na covidne oddelke. V ta namen so odredili veliko ur preko polnega delovnega časa – nadurno delo. 

»Vsak dan se prilagajmo. Zaposleni na internističnem oddelku, pomagajo za vikend na covidnem oddelku. Naši zaposleni imajo znanje in so zavzeti – dajejo vse od sebe. So največje bogastvo te bolnišnice,« se zaposlenim zahvali Mrak.

Pritiska na bolnišnico pa ne zmorejo več sami. Zato so iz drugih zdravstvenih zavodov in ne-covid bolnišnic dobili na pomoč 67 izvajalcev zdravstvene nege. Pomaga pa jim tudi Slovenska vojska s štirimi ekipami.

Starejše novice