Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Sob, 19.11.2022 10:54
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji lokalne pridelovalce zelenjave, ki skrbijo, da imamo tudi slovenski kupci svežo zelenjavo na voljo skozi vse leto?

V objemu Prlekije se nahaja sodobno pridelovalno podjetje, ki danes letno pridela okoli milijon kilogramov solate. Njihova zgodba pa se je pravzaprav začela s pridelavo česna. 

»Začel jo je naš lastnik Mario Kurtović leta 2011, ko se je kupila tudi prva kmetija s prvim zemljiščem. Takrat se je tudi s pomočjo družine in seveda sodelavcev tudi zasadil prvi česen,« pripoveduje Niko Miholič, vodja prodaje v podjetju Panorganix.

In dodaja: »Poleg česna smo začeli tudi z ameriškimi borovnicami, danes imamo deset hektarjev ekoloških ameriških borovnic. Delamo tudi fižol z našimi kooperanti. Od leta 2015 pa smo začeli tudi s prvim rastlinjakom in od takrat naprej bolj ali manj širimo pridelavo rastlinjakov, se pravi solate in zelišča.«

Kako pri njih poteka pridelava solate?

Njihov največji in najpomembnejši pridelek je postala solata in ne samo solata brez korenin, temveč tudi živa solata, ki jo korenine spremljajo od Prlekije vse do krožnika.

»Kupimo substrat, kupimo tudi seme iz priznanih semenarskih hiš in mi večkrat tedensko tukaj pripravljamo sadike sami. Torej sadika je vzgojena pri nas. Od začetka do konca z našo sejalnico. Ko je v sejalnici vse skupaj pripravljeno, gre v kalilnico, kjer v določenem obdobju seme vzklije,« nadaljuje Miholič.

Nato se postopek nadaljuje v rastlinjaku, v tako imenovani 'propagation area', kjer sadike namakajo z vodo: »Potem počakamo, da sadika razvije dovolj velik koreninski sistem, in ko ima dovolj velik koreninski sistem, jo damo na tako imenovani 'production area', kjer sadika raste od začetka do konca.«

Pri pridelavi solate privarčujejo več kot 95 odstotkov vode

V rastlinjaku uporabljajo tudi naravi prijazen sistem premičnih žlebov, ki jim omogoča varčevanje z vodo.

»Ti žlebovi so malo nagnjeni, da lahko voda skupaj z gnojili teče skozi. Koreninice vzamejo toliko, kolikor potrebujejo. Ostala voda pa gre v recirkulacijo, v krožni sistem znotraj rastlinjaka,« pojasni.

Zakaj je to pomembno? Kot razlaga Miholič, na ta način privarčujejo več kot 95 odstotkov vode.

Njihov način pridelave pa omogoča, da lahko solatnice pridelujejo skozi vse leto, tudi pozimi, ko je zunaj minus. 

V hladnejših mesecih si v rastlinjaku pomagajo tudi z lučkami in ogrevanjem. Vse, kar pridelajo in poberejo zjutraj, pa še isti dan odpeljejo do skladišč trgovin.

Ali Slovenci radi kupujemo lokalno?

Za celoten postopek pridelave je potrebno veliko parov pridnih rok. Kje pa smo Slovenci pri nakupu lokalnih pridelkov?

»Proizvodnja cena se ti načeloma niža napram velikosti pridelovalnih površin. In Sloveniji kot državi z 20 tisoč kvadratnimi kilometri površine, bomo težko konkurirali Španiji, Franciji ali pa Kanadi ter katerim drugim državam, zato bodo naši pridelki mogoče vedno malo dražji. Ampak ja, Slovenci smo pripravljeni dati malo več, kar je dober pokazatelj in nas veseli,« pravi Miholič.

Zakaj pa je za kmetovalce pomembno, da kupujemo lokalno pridelano prehrano in jo znamo tudi ceniti?

»Solata, ki prepotuje manj kilometrov, je bolj hranljiva, bolj sveža, zaradi tega ker gre za lokalno pridelano. Se pravi, denar ostaja v Sloveniji. Zaposlujemo slovenske ljudi in domačine, in to je na nek način dobro za celoten proces gospodarstva, za celoten proces kmetijstva,« še doda.

V prihodnje bodo v njihovo prodajno ponudbo dodali še motovilec, špinačo in berivko. Podjetje Panorganix pa ne zalaga samo trgovin po Sloveniji.

Slovensko zelenjavo so že leta 2016 kot prvi začeli izvažati v Avstrijo, leto kasneje so tam zgradili svoj rastlinjak. Letos so ga zgradili še v Romuniji, načrtujejo ga tudi v bližini Berlina.

Kot pravi Miholič, pa želijo v prihodnosti narediti rastlinjak tudi tam, kjer zelenjava ne raste.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice