Na Brdu pri Kranju danes gostijo ministrsko konferenco, katere rdeča nit so, v duhu prihajajočega sejma AGRA, ženske in njihov položaj na podeželju.
Pogovoru je svoje pridalo več držav, ministri in gosti govorijo o več z različnih vidikih te problematike.
Vabljeni so predstavniki držav Francije, Madžarske, Avstrije, Italije, Hrvaške, Bolgarije, Nemčije ter partnerice zahodnega Balkana: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija.
Sodelujejo tudi predstavniki inštitucij in pomembni posamezniki s področja. Tako so bili med vabljenimi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Stalna delovna skupina za regionalni razvoj podeželja v jugovzhodni Evropi, Evropska komisija, Wolfgang Burtscher, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, članice Sveta za ženske na podeželju in člani Sveta za kmetijstvo in podeželje.
Tema o ženskah na podeželju potisnjena na rob, a izjemno pomembna
Na konferenci je spregovoril tudi Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je izpostavil težo tega dialoga.
Ženske na podeželju so tema, ki je bila preveč potisnjena na rob, a je izjemnega pomena, je povedal. Dodal je, da ranljive skupine na podeželju segajo tudi izven kmetijske politike.
Tema je široka, zajema slabe demografske trende odseljevanja s podeželja, na kar pa vpliva tudi slaba infrastruktura in pomanjkanje povezljivosti. Vse to vpliva za manjšo privlačnost podeželja mladim.
Dodal je, da podeželje zapušča več žensk kot moških in je nujno ustvariti tako okolje, take pogoje, da se ta trend spremeni.
Podeželje naj postane dom živahnim lokalnim skupnostim. Prav tako je na podeželju potrebno izkoristiti širino talentov s tem, da tudi temu okolju ponudijo socialne in kulturne dejavnosti.
Konkretno, je bil jasen, je treba izboljšati položaj starejših žensk na podeželju, saj s tem, ko poskrbimo za najranljivejši del družbe, tudi na splošno izboljšamo življenje na vasi.
»Drugi vidiki, ki bi jih rad izpostavil in se kažejo kot pomemben faktor pri zagotavljanju boljšega položaja žensk na podeželju, so možnosti za izobraževanje in usposabljanje v vseh starostnih obdobjih. Dodatna izobrazba pozitivno vpliva na finančno in socialno komponento življenja žensk ter jim omogoča lažje soočanje s sodobnimi izzivi v podeželski družbi,« je še dodal minister Podgoršek.
S povedanim se je strinjal tudi namestnik regionalnega direktorja Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za Evropo in Centralno Azijo Nabil Gangi.
Dodal je, da so ženske ključne za socialni in ekonomski razvoj podeželja.
Izpostavil je problematiko (ne)plačevanja ženske delovne sile. Ta je spregledana in se zdi tako nepomembna, da je večina žensk v ruralnih delih neplačanih ali pa zelo slabo plačanih za svoje delo. To izhaja iz dejstva, da se delo žensk smatra kot odgovornost.
»Sodobni človek je izgubil občutek, da hrane ne pridela trgovina«
Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je izpostavila posebno boleče strani življenja na kmetih. Nasilje v družinah, necenjenost, obtožbe mučenja živali, obtožbe uničevanja narave, teptanje pravic.
Ulejeva izpostavi, da je vedno težje na kmetijo dobiti mlado gospodinjo, ki čuti stanovsko pripadnost. Tako se tudi članstvo v društvih manjša.
»Ogromno hrane zavržemo, ker ni prave debeline, oblike, ker vedno kaj najdemo,« je zaskrbljujoča realnost, ki jo izpostavi Irena Ule in doda, da je sodobni človek izgubil občutek, da hrane ne pridela trgovina.
Poudarila je, da se morajo urediti pogoji, da lahko kmetije razvijajo ter da se sploh lahko začne iz kmetovanja solidno živeti. Za kmeta se bolje izide, če imamo škodo po naravni nesreči, je zaskrbljena Ulejeva.
Govor je posebno ganil Bobana Ilića, generalnega sekretarja Stalne delovne skupine za regionalni razvoj podeželja na območju jugovzhodne Evrope.
Ob tej priložnosti je predstavil projekt Sedra, ki se ukvarja z življenjem na podeželju. Izpostavil je tudi posebno težo promocije ruralnega turizma, ki lahko prebivalcem ponudi še nekaj več.
Največ samomorov na podeželju, stanje je zaskrbljujoče
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager je na konferenci predstavila projekt neMoč Podeželja. Prav med kmeti je namreč najvišja stopnja samomorilnosti in stanje na tem področju je zaskrbljujoče.
Razlogi za tem so, da so kmetje veliko sami, osamljeni, mreže znancev nimajo velike, pomemben razlog pa je tudi delo z družino.
Kmetije so večinoma družinska podjetja, kar pomeni, da mora družina sodelovati kot taka, pa tudi v podjetniškem smislu. Tako možnosti za pobeg ni, kmet je velikokrat ujet v družinske odnose.
»Kaj bodo ljudje rekli,« se še vedno po tihem sprašujejo kmetje in kmetice, ki trpijo s slabim psihičnim stanjem.
In prav stigma je nekaj, kar želijo s projektom neMoč Podeželja, odpraviti. Tako so pričeli izvajati delavnice, ki se jih je do danes udeležilo že več kot 250 posameznikov.
Vodje projekta so se osredotočili predvsem na meddružinske odnose, ki so tako pogosto vir veselja pa tudi vir nemira. Težava je tudi ta, da kmetje nimajo časa ločenega na delo in prosti čas, kar prav tako vnaša nemir.
A projekt že prinaša prve rešitve. Tako je minister Podgoršek potrdil, da bo ministrstvo poskrbelo za finančne vire in bo tako zaposlilo prve svetovalce za duševno zdravje na podeželju. Prvi bodo zaposleni leta 2022.
Sodelujoči na konferenci se bodo v popoldanskih urah odpravili še na Poličarjevo kmetijo, ki kmetuje na naravi prijazen način. Je kmetija, ki sama pridela vse, kar potrebuje in tako predstavlja primer dobre prakse, ki jih po Sloveniji najdemo veliko.
Ob koncu konference so gosti sprejeli še skupno deklaracijo. Tako bodo vsi naredili, kar je v njihovi moči za izboljšanje položaja žensk na podeželju.
Kako pa je v Avstriji?
Prav podoben razvoj kot pri nas se je dogajal tudi v Avstriji, kar je predstavila Maria Mader Tschertou, predsednica Kmečke izobraževalne skupnosti in zbornična svetnica Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov.
Tudi v Avstriji je vladal patriarhat, kar pomeni, da ženske vse do 70. let 20. stoletja niso bile lastnice, razen, če so bile zelo bogate.
Prav tako pa niso imele prostega časa, ni bilo poskrbljeno za njihovo duhovno udejstvovanje. A razvoj v pravo smer se je pričel v zgodnjih 60. letih, ko so uvedli zdravstveno zavarovanje za kmete in kmetice. Malo manj kot desetletje kasneje pa še socialno zavarovanje. Tako se stanje počasi, a vztrajno izboljšuje.
A Madrova izpostavi, da je delo na kmetiji še zmeraj močno vezano na spol. Tako ženske večinoma skrbijo za gospodinjstvo, otroke, dopolnilne dejavnosti, administracijo, vrt, hlev in posebno zahtevno opravilo - skrb za bližnje.
