Foto: Bobo
Ljubljanainfo
Tor, 7.12.2021 19:12
Slovenija je prejšnje leto sprejela Načrt za okrevanje in odpornost za koriščenje evropskih sredstev, ki bodo olajšala okrevanje po krizi pandemije. Tako je izpostavila štiri glavna področja, na katera bo aplicirala 2,5 milijarde evrov.

Voditelji držav članic Evropske unije so julija leta 2020 na Evropskem svetu dne sprejeli dogovor glede večletnega finančnega okvira za obdobje od leta 2021 do 2027 in instrumenta za okrevanje.

Slovenija si je tako izpogajala razvojni okvir evropskega financiranja. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi pandemije koronavirusa in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.

V okviru že omenjenega instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev. 

Posledično je Vlada Republike Slovenije avgusta leta 2020 obravnavala izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki so opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja financiranja.

Omenjen načrt je sprejela prihodnjega aprila, ki bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost.

    Štiri glavna področja pri blažitvi epidemije

    Načrt za okrevanje in odpornost predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in dobrih 705 milijonov evrov posojil. Obseg koriščenja povratnih sredstev bo mogoče povečati, v kolikor bodo za to izkazane potrebe in v kolikor bodo pogoji ustrezni. 

    Slovenija je v Načrtu za okrevanje in odpornost opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na posledične izzive.

    Tako je v načrtu opredelila štiri glavna razvojna področja in komponente, in sicer:

    • zeleni prehod,
    • digitalna preobrazba,
    • pametna, trajnostna in vključujoča rast,
    • zdravstvo in socialna varnost.

    „Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo. Parlament tudi ne odgovarja za neposredno ali posredno škodo, ki bi nastala zaradi izvedbe projekta.“

    Starejše novice