Foto: Bobo
STA
Čet, 10.2.2022 11:00
Sežigalnico odpadkov naj bi poleg Celja, postavili tudi v Mariboru, Kočevju in Ljubljani.

Toplarna Celje, kjer s sežiganjem komunalnih odpadkov soproizvajajo toploto in elektriko, je primer dobre prakse, ki bi lahko pomagal pri načrtovanju ostalih naprav, za katere namerava država podeliti koncesijo, je danes v Celju dejal okoljski minister Andrej Vizjak.

Vlada bi lahko uredbo sprejela ta mesec, je dodal.

Za sežiganje gorljivih komunalnih največ štiri sežigalnice

Toplarna Celje je kakovostna naprava za soproizvodnjo električne energije in toplote za okoliško prebivalstvo, hkrati pa poskrbi tudi za ostanke, lahko frakcijo komunalnih mešanih odpadkov, je ob obisku toplarne dejal minister za okolje Vizjak.

»Gre za primer dobre prakse v Sloveniji, ki nam bo lahko veliko pomagal tudi pri načrtovanju ostalih objektov oziroma naprav, ki jih nameravamo tudi prek koncesij zagotoviti v tej državi,« je dodal.

Potem ko je bil novembra in decembra lani predlog uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v javni obravnavi in je zaključeno medresorsko usklajevanje, ministrstvo sedaj dokončuje predlog uredbe za sprejem na vladi.

Predlog predvideva, da bi državno javno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju Slovenije izvajale največ štiri sežigalnice.

Vizjak je danes povedal, da so poleg v Celju interes izrazili v Ljubljani, Mariboru in Kočevju.

Minister je poudaril, da bo predpogoj, da naprave uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije.

»Seveda si želimo, da bomo imeli visoko zmogljive in tudi okolju prijazne naprave, ki ne bodo pustile nikakršnih prekomernih onesnaževanj, ali pa bodo izpusti bistveno, bistveno pod mejnimi vrednostmi, kot je to tudi v primeru tega objekta,« je dodal.

Poudaril je, da je naprava v Celju plod slovenskega znanja in poguma.

Primer dobre prakse

»Govorim predvsem o lokalni skupnosti z županom na čelu, ki je že pred desetletji prepoznalo to priložnost. Izdelek je plod slovenskega proizvajalca, tako da menim, da je lahko to res dober zgled, kako nadaljevati podobno, dokončno rešitev Slovenije,« je dejal.

Minister sprejem uredbe na vladi pričakuje v tem mesecu, kmalu zatem naj bi bil objavljen razpis. Predvideva, da bi lahko bili obrati zgrajeni v tej finančni perspektivi, ko za sofinanciranje namenjenih 60 milijonov evrov.

»Ugotavljamo, da bi lahko ti projekti izkazovali od 25- do 30-odstotno finančno vrzel. V amortizacijski dobi je treba to dodati k investiciji, da postane ekonomsko upravičena, in potem ti koncesionarji toploto po regulirani ceni prodajajo odjemalcu in s tem dobijo vir prihodkov, s katerim se krije obratovanje, vzdrževanje.

Za sam zagon investicije pa je treba nekaj dodati s strani države, ocenjujemo, da okoli 30 odstotkov od ocenjene investicijske vrednosti,« je dejal.

Celjski župan Bojan Šrot je dejal, da toplarna v 12 letih delovanja ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti izpustov in da so ti bistveno nižji, kot jih določajo evropski standardi.

»V tem času smo privarčevali približno 300.000 ton oziroma kubičnih metrov deponijskega prostora na naši centralni deponiji,« je poudaril.

Zaradi te naprave ima po njegovih besedah več kot 7000 gospodinjstev in nekaj poslovnih uporabnikov eno najnižjih cen toplotnega ogrevanja v Sloveniji ter da so v tem času proizvedli za približno enoletno porabo električne energije, ki jo porabijo vsa celjska gospodinjstva.

»To so rezultati, ki dokazujejo, da je toplarna res odličen primer dobre prakse,« je menil.

Nenevarni pepel na deponijo, nevarni pa v tujino

V Celju načrtujejo povečati zmogljivost naprave s 30.000 na 40.000 ton, kot je tudi tehnološka kapaciteta zgrajene toplarne, pred toplarno so tudi nekatere večje investicije, kot je menjava plinsko-parne turbine.

»Predvsem bomo skrbeli, da bo toplarna tako kot do zdaj funkcionirala v korist vseh tistih, ki so vezani na naš regionalni center, in tistih, ki so na daljinskem ogrevanju. Pa da bo še vedno tako neobremenjujoča za lokalno okolje,« je dejal župan.

Direktor Energetike Celje Aleksander Mirt je izrazil upanje, da bo v Sloveniji več takšnih objektov, da bomo lahko izboljšali samozadostnost. Pri daljinskem ogrevanju so cene ob krizi dvignili le malo, podražitve, ki so jih imeli, izhajajo iz dviga cen zemeljskega plina.

»Tudi po Evropi je praksa, da se takšni objekti pretežno gradijo tam, kjer je daljinsko ogrevanje,« je dejal in povedal še, da nenevarni pepel odlagajo na deponijo, nevarni pa gre v tujino.

»Absolutno ni možno vsega sčistiti«

Filip Kokalj s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru je povedal, da objekt vseskozi obratuje v skladu z vsemi okoljskimi standardi in se v celoti prilagaja vsem zahtevam o varstvu okolja.

Ocenil je, da je objekt z dunajskim primerljiv po emisijah. Pri tem pa je treba poleg mejnih dovoljenih vrednosti gledati tudi dejanske vrednosti izpustov v okolje, ki so lahko tudi desetkrat nižje od mejnih.

»V zrak gre nekaj emisij, absolutno ni možno vsega sčistiti, je pa treba razumeti, da so sežigalnice najbolj nadziran proces zgorevanja izmed vseh procesov,« je pojasnil.

Starejše novice