Ustavno sodišče: Omejitev gibanja in prepoved prehajanja med občinami v nasprotju z ustavo

Na pobudo več posameznikov, ki jih zastopa celjski odvetnik Boštjan Verstovšek so ustavni sodniki presojali del zakona o nalezljivih boleznih, ki vladi daje pooblastilo, da zaradi preprečitve vnosa določene nalezljive bolezni v državo ali njene razširitve v državi prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje prebivalstva.

Ustavno sodišče je presojalo tudi več vladnih odlokov, ki so bili na tej podlagi sprejeti od aprila do oktobra 2020. Gre za ukrepe o omejitvi gibanja in zbiranja, policijsko uro in prepoved prehajanja med občinami.

Zakaj so določbe neustavne?

Ustavni sodniki so presodili, da zakonska ureditev ne zadosti ustavni zahtevi, saj vladi prepušča, da po lastnem preudarku izbira načine (vrste), obseg in trajanje omejitev, s katerimi se (tudi zelo intenzivno) posega v svobodo gibanja (lahko tudi vseh) prebivalcev na ozemlju Republike Slovenije.

Prav tako je vladi prepuščeno, da v celotnem obdobju nevarnosti širjenja nalezljive bolezni prosto presoja, v katerih primerih, za koliko časa in na kako velikem območju države bo prepovedala zbiranje ljudi na javnih mestih, na katerih obstaja po oceni vlade povečana nevarnost širjenja nalezljive bolezni. 

Ob tem pa tudi ne določa varoval, ki bi lahko omejila prosto presojo vlade, kot sta dolžnost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obveščanje javnosti o okoliščinah in strokovnih stališčih, ki so pomembna za odločanje o ukrepih, so obrazložili na ustavnem sodišču.

Sprememba zakona v roku dveh mesecev

Državni zbor mora glede na ugotovljeno v roku dveh mesecev odpraviti neskladja, ugotovitev neskladnosti pa ima učinek razveljavitve. Zakon o nalezljivih boleznih, v katerem je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, je sicer že iz leta 1995. 

V neskladju z ustavo sta 2. in 3. točka navedenega člena zakona o nalezljivih boleznih:

39. člen

Kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko minister, pristojen za zdravje, odredi tudi naslednje ukrepe:
1.    določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;
2.    prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;
3.    prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
4.    omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.

O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora minister, pristojen za zdravje, nemudoma obvestiti Vlado Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije in javnost.