Zgodbe iz življenja Dominika Bagole, prekmurskega glasbenika, ki ga poznamo pod imenom Balladero.
"Začetki v stari hiši, kjer smo v dedkovi žganjarni na Cankovi pogosto peli in plesali ob starem radiu, ki je lovil Murski val in bližnje avstrijske ter madžarske frekvence. Ob očetovih Ponk Floydih za lahko noč prvi pravi glasbeni vplivi."
"S pokojnim očetom Jožefom na sveže kupljenem čolnu Maestral, ki ga je kupil po res dobrem poletju v prvi gostilni Lovski dom, ko sta z mamo kot 'trendsetterja' začela s picami v Prekmurju, 'kruzamo' po Rabu."
"Prekmurski mini Richard Clayderman. Leta, ko sem suknjiče začel furati ob nastopih na klavirju v glasbeni šoli Murska Sobota in seveda obvezno tudi pri birmi."
"Kot pravi gorički 'pojb' sem se 'vgvantal' za osnovnošolsko valeto. Maturantskega izleta zaradi burnih gimnazijskih prestopov iz ene gimnazije v drugo, potem, ko sva imela z očetom spor zaradi neupoštevane želje, da se prepišem na srednjo glasbeno, nisem 'prakticiral'."
"S sestro Urško na enem redkih družinskih potepov, ki jih zaradi gostinskega načina življenja ni bilo preveč. Verjetno ob začetku študija filozofije, filozofska drža namreč precej izstopa."
"Nekje v istem obdobju že v naši takrat novi gostilni Ajda, ki sta jo starša odprla leta 1997, z mamo Ivanko sva še v pravi prekmurski zimi postavila snežaka."
"Po klavirju so sledili bobni, tukaj z enim od prvih resnih bendov Soundtrade zavzeto in ponosno igramo kot predskupina takratnim idolom Moweknowledgmentom. Kasneje legendarni spor med bratom Aljošo na klaviaturah in N'Tokom tukaj še ni bil na vidiku."
"Zlata hrupna leta oz. prestop k pomurskim kultnim Psycho-Path s katerimi smo 'prekruzali' velik del evropskih odrov in skupaj izdali eno dolgometražno ploščo The Ass-Soul of Psycho-Path - zadnjo v njihovem opusu."
"Utrinek iz snemanja plošče The Ass-Soul of Psycho-Path v Borštu, pri Roku Lopatiču, kjer me je Bobby MacIntyre, verjetno moj najpomembnejši glasbeni šaman, "zlomil" za bobni z 12 urnimi 'sessioni' in me motiviral za to, da sem kasneje študiral bobne v Londonu in vzel muziko še bolj resno kot kadarkoli prej. Nekaj let kasneje sva v Miamiju posnela prvenec Balladero Club Deuce."
"Pred Balladerom je bil en zame super pomemben obisk Vlada Kreslina v garaži na Cankovi, kjer smo vadili z bendom. Šlo je za moj prvi poskus, da bi spisal avtorsko skladbo. Na mojo pobudo smo jo posneli snemali za 40-letnico skupnega prijatelja, na koncu pa je v novi preobleki postala Lioness na plošči Club Deuce."
"Nedolgo zatem sem si pustil 'čupo' in postal Balladero, a še pred tem pa sem svoje prve songe s kolegi iz prejšnjih bendov (na sliki je zraven mene mojster kitare Sašo Benko - Bekko) preizkusil na Glasbeni Gourmet večeri v naši gostilni."
"Balladero je postal 'resna stvar' in kmalu smo odkopavali kombije med turnejami po Nemčiji, Švici in še kje."
"Kot gostilniški sin še vedno najraje 'kvihtam' s zaboji... slatine na primer."
"Nekje vmes med vsemi temi peripetijami se mi je zgodila ljubezen mojega življenja. Na srečo me Erika še prenaša. Upam da lažje kot jaz gajbe Radenske na prejšnji sliki. Tukaj 'furava fensijado na maturancu' od bratranca Roka."
"Po dveh ploščah, Balladero Club Deuce in Perfect You, zdaj snujem tretjo. Lani pa sem v letu, ki ga je koncertno vsekakor za pozabiti, bil eden izmed srečnežev, saj smo z mojo muziko nastopali na velikem odru Festivala Ljubljana s Slovenskim mladinskim orkestrom pod vodstvom Žive Ploj Peršuh in gostoma Emkejem ter Jadranko Juras. Kar mogoče pomeni samo, da je dobro vztrajati, tudi če birmanske slike iz mladih let ne obetajo toliko." (smeh)
