Osmi studijski album Mi2 je zdaj uradno izdan, in kot se spodobi za pravi band, so izid pospremili s koncertom. A ker še vedno živimo v času epidemije, je ta bil predvajan preko spleta, saj se bo prava koncertna promocija začela odvijati čez par mesecev, ko bo korona enkrat premagana. Po objavah na družbenih omrežjih sodeč, je bilo prvoaprilsko enoinpolurno druženje s »pubeci iz Sotle« navdušujoče, a skoraj ni bilo zapisa brez omembe povratka v normalo. Tistega momenta, ko bomo spet objeti prepevali mnoge zdaj že ponarodele uspešnice Mi2.
O promocijskem nastopu in prihajajočih načrtih smo se pogovarjali s pevcem Tonetom Kregarjem.
Zdi se, da ste se dolgo upirali spletnemu nastopu. Je odločitvi, da izpeljete koncert, botrovala izdaja nove plošče ali ste si enostavno preveč želeli nastopiti v električni različici po nekaj malega akustičnih špilih lani poleti?
Res je. Če ne bi bilo nove plošče, je vprašanje, če bi se odločili za tak nastop. Tako pa se je v danem trenutku to izkazalo kot najboljša in pravzaprav edina možnost, da našim najzvestejšim poslušalcem ponovno zaigramo v živo in predstavimo tudi nove pesmi, obenem pa tudi širšo javnost opozorimo na to, da smo vsem neprijaznim okoliščinam navkljub še vedno tu. Da migamo, ustvarjamo in da smo pripravljeni, da se vrnemo na odre, takoj ko bo to mogoče.
Odzivi poslušalcev na koncert na družbenih omrežjih so navdušujoči in nadvse pronicljivi, zdi se, da se ob spletnem koncertu še niso tako zabavali. Kateri komentar (ali dva, trije) ti je najbolj ogrel srce?
Prejemamo res dobre, navdihujoče odzive. V četrtek zvečer je bil marsikje pravi žur, bodisi v družinskem bodisi prijateljskem omizju oziroma »okavčju«. Gledali nas nsio le doma, ampak tudi na Hrvaškem, Irskem, Češkem, Srbiji, Španiji, Franciji, Belgiji in še kje. Ljudje nam sporočajo, da je sicer v začetku bilo malce nenavadno in neobičajno, a da so kmalu padli not in skupaj z nami prepevali in plesali. Ena od poslušalk je zapisala »Le kaj so si mislili sosedi«, druga se je pošalila, da je pogrešala vrste za pivo.
Izvedli ste praktično cel album Črno na belem, zmanjkal je samo Slepi šus. Zakaj?
Odigrali smo deset od enajstih pesmi, ki so na novi plošči. Slepi šus pa smo pustili za seme, morda tudi zaradi malce bolj neposrednega besedila.
Slišali smo 18 skladb v uri in pol. Vaši koncerti pred publiko trajajo tudi po tri ure, tokrat ste ubrali »filmsko minutažo.« Po kakšnem ključu ste izbrali (starejši) repertoar? Je kdo v bendu zadolžen za »setlisto« ali se demokratično zmenite, kaj boste igrali?
Ocenili smo, da je ura in pol optimalna za vzdrževanje koncentracije, tako naše kot tudi tiste od občinstva. A po odzivih sodeč, bi verjetno lahko dodali še kak komad, pa ljudem ne bi bilo dolgčas. Zdaj vemo za drugič, čeprav upam, da je to bil prvi in zadnji tovrstni koncert brez neposredne interakcije s publiko. Kar se tiče starih komadov, so tu pač nekatere pesmi, ki na našem koncertu enostavno ne smejo manjkati in selekcija ni bila ravno enostavna. Sicer pa sva setlisto pripravila z Jernejem in pazila, da so se nove pesmi prepletale s starimi, ostali pa so se z njo »demokratično« strinjali.
Koncert je bil na ogled le v neposrednjem prenosu. Je v načrtu repriza ali bo čez čas izdan na BluRayu ali naložen na vaš YouTube kanal?
Seveda prihajajo tovrstne želje in pobude, saj si marsikdo, ki je to želel, iz različnih razlogov koncerta ni uspel ogledati, dober glas o njem pa se širi še naprej. Zato razmišljamo tudi o možnosti, da bi posnetek bil v kratkem spet na ogled na podoben način. Kasneje pa morda še kje, odvisno tudi od razmer in pogojev za žive nastope.
Lani ste nam povedali, da bo Črno na belem verjetno zadnja avtorska plošča. Ste takšnega mnenja tudi danes? Ste Mi2 povedali vse, kar ste imeli za povedati?
Pesmi so nastajale več kot štiri leta, zlasti zadnje leto je bilo tozadevno zelo intenzivno. Po koncu takšnega dela se človek praviloma avtorsko pošteno izprazni in zdi se mu, da res ne zmore več kaj dosti povedati, zlasti ne novega. Po drugi strani pa smo podobne občutke imeli tudi ob zadnjih nekaj ploščah in zarečenega kruha se največ poje. Reciva, da je to naša zadnja plošča, če pa bo to tudi ostala, prepustiva usodi.
Sledi konkretna turneja, ko se bo epidemija končala? Mogoče tudi kakšen večji brezplačni koncert?
O konkretnih turnejah je v slovenskem prostoru težko govoriti, na nek način smo z rednim koncertiranjem že leta na neprekinjeni turneji. In tudi v tem trenutku so številni datumi že rezervirani, tudi že za drugo leto. Resnici na ljubo pa glede na to da je glasbena panoga ena največjih žrtev epidemije in da se skoraj ne spomnimo več zadnjega honorarja, sam ne vidim neke potrebe po brezplačnem koncertu in prepričan sem, da tega ne pričakujejo niti poslušalci. Morda pa se najde kak pokrovitelj, ki bo vrnitev v normalnost proslavil na način, da nas vse skupaj razveseli s kakšnim res velikim glasbenim dogodkom. Tudi če bi to storila država oziroma njena oblast, ne bi bilo prav nič narobe.
Starejše novice
