Dare Kaurič: Kuzle smo bili lokalni preroki, zdaj smo stari in gnili

Idrijske Kuzle so v kratki eri eksplozije slovenskega punka pustili globoko sled, kljub temu, da takrat niso izdali dolgometražnega albuma. "Verjetno zaradi besedil, ki še danes zvenijo aktualno," pravi njihov kreativni motor in kitarist Dare Kaurič, ki je pozneje zgradil uspešno kariero v komercialnejših vodah kot ustanovni član in basist pri skupini Kingston, solistični izvajalec in avtor nekaterih velikih pop uspešnic za druge izvajalce.

Kuzle so delovale v kratkem obdobju med 1980 in 1982, na trakovih se je ohranilo približno dvajset skladb, ki so v novi različici izšle pred desetimi leti, ko jih je bend končno posnel v profesionalnem studiu in zdaj na vinilni in digitalni izdaji Naredite revolucijo, za Kuzle gre, na kateri v novih aranžmajih slišimo petnajst izvajalcev, med drugim tudi Noctiferia, Dubioza Kolektiv, Koala Voice, Grega Skočir in Zoran Čalić iz Big Foot Mame, Eight Bomb, Zmelkoow, Banditi in druge. "Basist Dule je vedno govoril, da smo Kuzle ljubezenski bend, a takrat je bilo s takšno glasbo težko očarati punce," v smehu doda Kaurič. 

Karkoli je zapisanega o Kuzlah, se vedno pojavi opazka "legendarni". Ob omembi slovenskega punka so tu Pankrti, Lublanski psi, Buldogi in še kdo, ter Kuzle. Za bend, ki ni izdal niti dolgometražnega albuma in je deloval regionalno, po večini v idrijski regiji, je to fascinantno, ane? Se odgovor skriva v lupo skozi katero se gleda v preteklost: vse kar je nekdaj bilo, je legendarno?

"Par let nazaj so se začeli pojavljati termini, da je vse kar je bilo nekoč nekje, to danes legendarno. Ko smo začenjali smo bili stari med šestnajst in osemnajst let in verjemite, da nismo razmišljali o prihodnosti. Pomembno nam je bilo, da smo šli na koncert, da smo tam dobili gajbo piva in da smo iz sebe spustilo to nakopičeno energijo. Ko zdaj berem o tem, novinarji res večkrat uporabljajo besedo 'legendarni bend', kar je nekoliko nenavadno, saj smo takrat posneli štiri, pet komadov, s katerimi še sami nismo bili najbolj zadovoljni. Če je zdaj to legenda...pa naj bo." (smeh)

Kratka era slovenskega punka je edino obdobje slovenskega rocka, ki se še redno postavlja na pediastal, pa smo imeli Buldožer, September, Pomarančo, Mlade leve, Lačni Franz in druge izvajalce, ki so pustili nek pečat tudi na področju celotne Jugoslavije.

"To je zanimivo. Stvari so se nam dogajale bliskovito, mi smo bili mulci, ki nismo skočili na ta vlak, bili smo tam, ko je ta vlak prišel in to nam je pomenilo vse. V tem kratkem delovanju je to šlo tako bliskovito mimo, da se nismo zavedali kaj počnemo in da bi se mogoče nekdo tega našega muziciranja lahko spomnil čez dvajset, trideset let. Prej ste omenili Pankrte. Mi nikoli nismo bili niti približno tako popularni ali zreli, da bi to doumeli. Nam je šlo samo za žur. Smo pa v tistih dveh letih naredili približno štirideset komadov in tam nekje dvajset se jih je ohranilo na kasetnem traku. Ne vem od kje nam modrost, da smo vse vaje snemali. No v bistvu vem. Toliko glasbe smo ustvarili, da smo se morali snemati, da do naslednjih vaj nismo pozabili, kaj smo ustvarili."

Koliko je teh arhivskih posnetkov? Govorimo o desetih ali več urah avdio zapisa?

"Ne. Najkrajši komad je bil petdeset sekund, najdaljši tri minute. Zlahka je izračunati koliko je zabeleženega. To je tam približno ura in pol materiala."

Mislil sem ali je zabeležen celotni spekter ustvarjalnosti benda znotraj teh dveh let?

"Tega je precej, od čisto prvih komadov, do čisto zadnjih, ki smo jih posneli dva dni preden sem šel služit vojaški rok. To nam je prišlo prav pred desetimi leti, ko smo te posnetke zbrali za album Še pomnite Kuzle, tovariši? in jih posneli na novo, da so končno zazveneli tako, kot bi morali v prvo."

Ob takratni izdaji albuma Še pomnite Kuzle, tovariši? so na odru stale Mlade kuzle, dekliški bend, ki je igral vaše skladbe. Kdaj so Kuzle zadnjič nastopile pred publiko?

"Ne vem datuma in lokacije zadnjega nastopa, po moje je to bilo v Kranju ali v Novem mestu. Ob tridesetletnici, ko smo snemali ta album, smo se zmenili, da nikoli več ne bomo igrali na odru, ker smo videli preveč obujenih legendarnih bendov, ki so se "povampirili" in na odru delovali smešno. Zato smo pred promocijo spoznali te punce in utrnila se je ideja, da bi lahko one koncertirale namesto nas. Nekaj časa so še nastopale, na koncu pa smo se znašli pred dilemo nadaljevati in prevzeti mendžiranje ali ugasniti projekt. Ker smo bili vedno bolj "luftarski" smo se odločili za slednje."

Kdo vas je najprej začel promovirati širši javnosti. Je bil to mogoče promotor slovenskega punka Igor Vidmar? Predvidevam, da vas izven majhnega kroga oboževalcev domačega punka generalno javnost ni nikoli slišala?

"Punk je bil zmeraj subkultura. Prvih pet demo posnetkov smo poslali Igorju Vidmarju, ki mu takrat še niso pripeli vzdevka "boter punka", tako kot nam še niso govorili "legende" (smeh) in on je bil nad posnetki navdušen. Mogoče zato, ker smo zveneli nekoliko drugače od ljubljanskih punkerjev, ker smo bili samosvoji. Tako kot drugi, ki so prihajali od drugje, denimo Indust-Bag iz Metlike ali Gnile duše iz Ormoža, smo imeli neko svojo "špuro". Bili smo tako ortodoksni, da se nismo zavedali, da bi lahko kaj nastalo iz tega."

Ste kdaj stopili na oder tudi kje zunaj Slovenije? Mogoče v Zagrebu, Beogradu ali Rijeki?

"Nikoli. Ko se je naša zgodba že zaključevala, so začela prihajati vabila za nastope po mladinskih klubih v teh mestih. Večinoma smo nastopali okrog Idrije in na nekaj koncertih v Ljubljani, v Novem mestu, v Meltiki, Goriških Brdih, Kranju, Izoli,... V dveh letih se je nabralo približno trideset koncertov. Kot zanimivost naj povem, da smo v ljubljanski Menzi nastopili tudi kot predskupina beograjskih Šarlo akrobata in kot njihovi feni smo bili tam v sedmih nebesih."

Ob snemanju albuma je edina prošnja bendom z naše strani bila, da naj se po najboljših močeh izogibajo izvrnika in naj posnamejo čimbolj "svojo" verzijo skladbe, z najbolj avtorskim aranžmajem kar gre.

In sva končno pri novem kompilacijskem albumu. Nekje sem zasledil, da ni ideja, da bi drugi izvajalci posneli vaše skladbe zrasla pri vas, ampak je predlog prišel od drugje?

"Ko smo pred desetimi leti izdali Še pomnite Kuzle, tovariši? smo bili prepričani, da je z naše strani povedano vse, kar smo imeli za povedati. Ob približevanju štiridesete obletnice pa nas je zamikalo nekaj narediti. Vsi smo se strinjali, da nove glasbe ne bomo ustvarjali, da bi znova snemali staro tudi ni bila opcija. Potem pa je padel predlog, da skladbe ponudimo v "predrugačenje" drugim, ki bi se jih lotili s svojo energijo. Ugotavljal sem kdo naj bi to bil. Basist Dušan Moravec pa je prišel z nenavadnim predlogom, da izdamo koledar ob štirideseti obletnici, ki si ga je zamislil kot setveni koledar, na katerim imaš izpostavljene datume, kdaj se kaj v letu sadi in seje."

Katere datume in dogodke ste mislili izpostaviti?

"Koledar ne bi bil za leto 2020, torej ne bi bili točni datumi in dnevi leta, na primer 13. marec je ponedeljek. Bilo bi le toliko dni, kot jih je v posameznem mesecu, izpostavljeni pa bi bili pomembni dogodki na glasbeni, politični ali še kakšni sceni med letoma 1980 in 1982, ko smo delovali kot bend. Tam bi bili tudi datumi koncertov, ki smo jih imeli, saj smo tudi te podatke shranili. Na koncu smo idejo nadgradili in se obrnili k ideji kompilacijskega albuma. K sodelovanju sem povabil par bendov, ki jih osebno poznam. Banditi iz Idrije so se prvi zavezali projektu, sledilo je še nekaj drugi bendov. Jernej Šavel iz Dubioza Kolektiv je videl neko staro fotografijo na našem Facebooku in mi je napisal, da bi se nam v primeru "reuniona" z veseljem pridružil, saj zna odigrat vse naše komade. To me je presenetilo. Začela sva si dopisovat in vprašal sem ga za predlog, kdo bi posnel Vahida, ki je naš najbolj znan komad. Odpisal je, da bo to posnela Dubioza Kolektiv. Ideja, da bosanski bend posname ljubezenski komad o Bosancu, je zvenela nenavadno dobro."

Ste tem izvajalcem vi predlagali kaj naj posnamejo ali ste jim prepustili izbor in samo koordinirali, da ni prišlo do podvajanja določenih naslovov?

"V večini primerov smo jim mi predlagali, eni so nekako logično "pripadli" določenim bendom, Naredite revolucijo je v osnovi rockabilly komad in nekako logično je bilo, da ga ponudimo Eight Bomb, ki igrajo rockabilly glasbo. Vsi so se strinjali z našimi predlogi. Edina prošnja z naše strani je bila, da naj se po najboljših močeh izogibajo izvirnika in naj posnamejo čimbolj "svojo" verzijo skladbe, z najbolj avtorskim aranžmajem kar gre."

Je "koronazamik" zaradi katerega je album izšel pozneje kot načrtovano kaj spremenil končno podobo plošče?

"Ja, junija bi izšla plošča z desetimi komadi, zdaj jih je na njej petnajst. Skozi poletje so padali še neki predlogi in nabor izvajalcev se je širil. Če bi vinilni izbor prenesel dodatno minutažo, bi se nedvomno na album znašel še kdo."

Nekateri zagovarjajo tezo, da politika v glasbi nima kaj iskati, saj se čez čas sporočilo neizogibno sfiži, drugi, da je rock v osnovi nastal iz uporništva in da gre za naravno sestavino te glasbene forme. A ne glede kaj se trenutno dogaja v svetu, je pronicljive kritike današnje družbe v skladbah redko najti. Zakaj?

"Tega je v glasbi precej manj, ali pa mogoče ta glasba samo ne pride do nas. A če pogledamo repertoar The Clash ali nam bližjo Azro, njihova besedila so kot pisana za današnji čas. Ob poslušanju se sprašuješ, ali so bili preroki, da so tako uganili vse kar se zdaj dogaja? Hah, mogoče pa smo bili tudi Kuzle lokalni preroki." (smeh)

Večkrat ste omenili, da nočete znova stopiti na oder, ker bi delovali smešno. A vseeno ste se preigravali z idejo, da pripravite koncert, na katerem bi stali za zaveso in bi se videle samo silhuete in vizualizacije? Tako kot so to na začetku kariere naredili Gorillaz.

"Poznam koncertni koncept pri Gorillaz, a mi smo že stari in gnili, naj to počnejo drugi." (smeh)

Vas je brskanje po preteklost navdihnilo, da pa bi vseeno kakšno skladbo v novem aranžmaju uvrstili v repertoar skupine Kingston ali solo koncertov?

"Nikoli nisem imel tovrstnih želja. Kar je bilo narejeno v tistem stilu, je bilo narejeno. Pred nekaj leti sva s pevcem Bojanom začela delati na novem materialu. Čeprav sploh ni bil slab, sva se oba strinjala, da to vseeno nima smisla."

Mimi Inhof