Iz zakladnice novejših in zimzelenih slovenskih filmov smo potegnili tiste, ki se pretežno dogajajo v prestolnici.
1. Prasica, slabšalni izraz za žensko
Najuspešnejši slovenski film zadnjih let (kar sedem nagrad na Festivalu slovenskega filma 2021, med drugim za najboljši celovečerec, najboljšo glavno žensko vlogo in najboljši film po izboru občinstva) lahko gledate tudi kot vodič po alternativni Ljubljani in po življenju ljubljanskih mladih odraslih: Metelkova, umetniški ateljeji, zanikrna najemniška stanovanja, ki se oddajajo po oderuških cenah, hipsterski bari, raznašalci hrane na kolesih.
Film Tijane Zijanić spremlja glavno junakinjo Evo (igra jo Liza Marijina), mlado slikarko, ki se v življenju ne znajde najbolje - stres, nezdrave življenjske navade, droge in alkohol, prekarne službe, pomanjkanje denarja, toksično razmerje.
2. Ne bom več luzerka
Tudi Špela (Eva Jesenovec), glavna junakinja filma Ne bom več luzerka (2018) režiserke Urše Menart, ki je nastal nekaj let pred Prasico, se ne znajde preveč dobro v odraslem življenju.
Stara je 29 let in fant ji je ravnokar najavil, da bo sprejel službo v tujini, zaradi česar ostane brez najemniškega stanovanja in se je prisiljena preseliti nazaj k staršem.
Najboljši prijateljici sta na lovu za boljšimi priložnostmi že zdavnaj zapustili Ljubljano, Špela pa kljub temu krmari med priložnostnimi deli in se trudi, da bi si vsaj za silo uredila življenje.
3. Inventura
Črna komedija o 'povsem običajnem človeku' Borisu, ki se mu življenje povsem obrne na glavo, ko ga nekega večera v njegovi delovni sobi nekdo poskuša ustreliti skozi okno, je prav tako ena od slovenskih uspešnic zadnjih let.
Na Festivalu slovenskega filma 2021 je med drugim prejela nagrade za najboljšo režijo, najboljšega glavnega igralca (Radoš Bolčina) in najboljšega stranskega igralca.
Režiser Darko Sinko je film postavil v mirno ljubljansko naselje Koseze, z glavnim junakom, ki se trudi najti svojega 'morilca', pa se sprehodimo tudi po nekaterih drugih ljubljanskih lokacijah.
4. Čefurji raus!
Kultni film z Benjaminom Krnetićem v glavni vlogi, ki je, ravno tako kot prvenec Gorana Vojnovića, po katerem je posnet (Vojnović je film tudi režiral), hommage ljubljanskemu naselju Fužine.
5. Kajmak in marmelada
Še preden je prišel Goran Vojnović, se je s šalami o Slovencih in Bošnjakih poigraval Branko Đurić Đuro. Marsikaj v filmu Kajmak in marmelada danes verjetno ne bi zdržalo sita politične korektnosti, določene šale se nam zdijo prežvečene, pa vendar gre celovečerec, ki ga je kar nekaj generacij slovenskih najstnikov znalo na pamet (»Špela, pokaž joške!«).
Prav tako pa lahko ob gledanju spremljamo, kako zelo se je v dvajsetih letih (film je bil posnet 2003) spremenila slovenska prestolnica.
Se še spomnite Božotovega in Špelinega stanovanja na ljubljanskih Prulah ali kolesa, ki ga Božotu ukradejo izpred nekdanjega gostišča Zlata ribica? Pa okrepčevalnice Jagoda v Šiški, kjer glavni lik Božo poseda oblečen v Miki Miško?
6. Outsider
Tudi glavni junak Outsiderja (1997), ki ga je režiral Andrej Košak, je mladostnik Sead (Davor Janjić), ki prihaja iz etnično mešane družine: oče je Bošnjak, mama Slovenka.
Zaradi očetove službe se družina nenehno seli in tako pridejo v Slovenijo, v Ljubljano, kjer Sead, po novem dijak gimnazije Moste, postane outsider.
V tem času je bil v ljubljanski Klinični center pripeljan tudi Tito, zaradi česar je stanje v državi postalo napeto, oblasti pa so začele spremljati vsako sumljivo dogajanje. Sead v šoli pride v stik z ljubljansko punk sceno, ki se je zaradi Titove bolezni znašla na očeh oblasti, in ustanovi svoj bend, zaradi česar pozneje zaide v težave. Poleg tega film spremlja tudi njegovo razmerje s sošolko Metko (Nina Ivanič).
7., 8. Vesna, Ne čakaj na maj
Prva prava slovenska komedija (1953) režiserja Františka Čapa bo letos praznovala častitljivih sedemdeset let in je verjetno največja slovenska filmska klasika, nenazadnje so po njej poimenovane tudi najvišje nagrade za slovenski film, ki jih je dobilo kar nekaj sodobnejših filmov s tega seznama.
Zgodba je povsem preprosta: trije nadebudni najstniki se pripravljajo na maturo in domislijo se, da bi si lahko vsaj matematični del mature malo olajšali, tako da bi eden od njih zapeljal s profesorjevo hčerko, ki jo poimenujejo Vesna (odigrala jo je Metka Gabrijelčič), in tako prišel do matematičnih nalog. Ne računajo pa na to, da bi se ljubezen lahko v resnici zgodila ...
Scenarij je napisal pesnik in pisatelj Matej Bor, ki so mu mediji čestitali, ker je »s svojim literarnim konceptom zagrabil v življenje mladih ljudi, da je le-te postavil v znani in značilni ambient naše Ljubljane«.
Film je nato dobil še nadaljevanje Ne čakaj na maj, ki se ravno tako delno dogaja v Ljubljani, delno pa na smučišču na Voglu, kamor se mladostniki odpravijo na oddih.
9. Slovenka
Film Slovenka (2009) Damjana Kozoleta, v katerem glavno vlogo igra Nina Ivanišin, se dogaja v Ljubljani leta 2008, ko Slovenija predseduje Evropski uniji.
Glavna junakinja Aleksandra je stara 23 let in je iz Krškega prišla v Ljubljano študirat angleščino. Navidez živi povsem običajno študentsko življenje, a nikomur se ne sanja, da ima v oglasniku oglas pod šifro »Slovenka« in da se skrivaj prostituira.
Pa še zanimivost: Prizor, v katerem Aleksandra visi z balkona, je bil posnet v enajstem nadstropju stolpnice na Topniški ulici v Ljubljani. Nina Ivanišin je zares visela z glavo navzdol, kader pa so na snemanju morali ponoviti kar desetkrat.
10. Ko zorijo jagode
Nostalgična Ljubljana poznih sedemdesetih na filmu in najstnica Jagoda Kopriva (Irena Kranjc), ki ima, razen tega, da se ji ni treba otepati odvisnosti od tehnologije, podobne težave kot sodobni mladostniki: upira se staršem, prepira z mlajšo sestro, hihita s prijateljicami in sošolkami, predvsem pa se noro zaljubi v starejšega Dragija (Metod Pevec), s katerim prične raziskovati svet ljubezni in spolnosti.
Film je po knjigi Branke Jurca nastal leta 1978, režiral pa ga je Rajko Ranfl. Poleg Ljubljane so ga delno snemali tudi v Mariboru, v Bohinju ter na Ptuju.
