Zavzeli so Kino Šiška, klube Metelkove, Orto bar, Staro mestno elektrarno in Ljubljanski grad

| v Scena

Predstavitveni festival Ment letos ljubljanske ulice, prizorišča in srca ljudi zaseda že desetič. Gre za festival, ki se že vrsto let trudi ponujati pestrost v glasbenem programu in v vsebinah, ki se jih dotikajo na glasbenih konferencah.

Vsako leto znova namreč glasbenikom ponuja možnost, da se predstavijo javnosti, hkrati pa tudi mednarodnim glasbenim profesionalcem. Slednji kot govorci nastopajo na konferencah, na katerih spregovorijo o glasbeni industriji in se dotikajo aktualnih tematik, ki lahko glasbenikom pripomorejo na njihovi ustvarjalni in poslovni poti.

Festival, ki se je uradno otvoril v sredo, 21. februarja, traja do sobote, 24. februarja. Kot vsako leto doslej je Ment za nekaj dni zavzel odre Kina Šiška, klubov avtonomnega centra AKC Metelkova, Orto bara, Stare mestne elektrarne in tokrat tudi Ljubljanskega gradu.

Konference pa se bodo odvijale v prostorih M hotela in Računalniškega muzeja. Kot se za deseto obletnico spodobi, pa so letos uvedli tudi novost. Edicijo so namreč obogatili z elektronskim delom programa CE/MENT, v sklopu katerega bo v Kino Šiška prvič potekal dogodek, ki bo za javnost odprt do šeste ure zjutraj.

Pogovarjali smo se z Jero Topolovec in Jašo Bužinelom, sokuratorja programa CE/MENT, ki sta nam povedala malo več o letošnji ediciji in izvedbi festivala.

Ta teden se je pričel showcase festival Ment, ki se letos odvija že desetič. Kako bi na kratko predstavili letošnjo edicijo? Kaj lahko pričakujemo na prizoriščih in konferencah?

Jaša: »Letošnja deseta edicija je v osnovi podobna vsem doslejšnjim, v smislu, da ponuja precej pester glasbeni program iz skorajda vseh žanrov ter scen in res širok nabor konferenčnih vsebin. Odrov je letos 16, klasični Kino Šiška, Metelkova, Orto Bar, Stara mestna elektrarna in klub K4 z Zorico, se pa letos ponovno vračamo na Ljubljanski Grad, ki bo ponujal štiri odre: Skalno dvorano, Grajski teater, Kapelo Sv. Jurija in Hribarjevo dvorano.

Zaradi okrogle obletnice smo se odločili ponuditi tudi nekaj novosti, kot sta nov festivalski segment CE/MENT, posvečen elektronski glasbi in klubski sceni, in četrti festivalski dan v soboto, ko se bo v Kinu Šiška odvil prvi celonočni rejv. 

CE/MENT prinaša poseben program tudi na petkovi konferenci, kjer bomo gostili številne profesionalne iz glasbene industrije, ki se specializirajo za področje elektronske glasbe, in poseben glasbeni program v petek ter soboto. Pričakujemo pa lahko predvsem veliko dobrih nastopov in fajn vzdušje vsepovsod.« 

Ste letos poleg CE/MENTA uvedli še kakšno novost? In ali bo CE/MENT ostal del festivala tudi v prihodnjih edicijah?

Jaša: »Kot rečeno CE/MENT prinaša tudi četrti dan, ko se bo v Katedrali odvil pravcati rejv parti s celonočnim programom, ki bo trajal od 22h do 6h, kar se še nikoli doslej ni zgodilo pod streho Kina Šiška. Ker je KŠ bolj poznan kot koncertno prizorišče, bo zanimivo videti, kako se bo obnesla v tem kontekstu. Izpostavljamo tudi vizualno plat dogodka, ki jo bosta za to priložnost pripravila domača VJ-ja BubblesFractals in 5237.

Sicer pa je vsekakor želja, da bi CE/MENT postal stalnica. Glavni cilj je predstavitev domačih in tujih izvajalk in izvajalcev, didžejk ter didžejev pred širšim občinstvom in glasbenimi profesionalci.«

Koliko glasbenikov se je prijavilo in koliko jih bo nastopilo? Bi izpostavili koga izmed njih?

Jera: »Letos se je vse skupaj na MENT prijavilo okoli 1600 nastopajočih, od katerih smo izbrali 88 actov, ki sestavljajo letošnjo edicijo festivala. Vsekakor ima za izpostaviti Hex Girlfriend, Baby’s Berserk, Kitty Florentine, KiKi, Ada Oda, pa seveda Masaž in MRFY. V okviru CE/MENTA pa se poleg lokalne podpore (Akaj, msn gf, Douchean, Black Dot) zelo veselimo jadzije in pa Blawana.«

Jaša: »Sam bi morda predstavil predvsem domače ustvarjalke in ustvarjalce, ki bodo predstavili frišen material. MRFY, Nejc Pipp, Kavasutra, Shekuza, Oholo!, Masaž, Black Dot in tako dalje. Od tujih želim pa predvsem uloviti imena, kot so Daniela Pes, Ana Lua Caiano, Avalanche Kaito in seveda elektronska headlinerja, u.r.trax in Blawan.«

Letošnja že deseta edicija festivala je posebna tudi zaradi dodatnega dne posvečenega elektronski glasbi. Kako je prišlo do ideje CE/MENTA in zakaj ste se zanj odločili?

Jera: »Elektronski del programa je bil na MENTu zastopan že od samega začetka, tako s strani lokalnih kot tujih artistov. Občasno se je gostilo tudi tuje glasbene profesionalce na konferenčnem delu festivala. Glasbeno se je sodelovalo tako z založbami (Kamizdat, Beton records, Hyperboloid records, rx:tx, Senzorama), kot klubi, promotorji (Elevate, Red Light Radio, Sonica) in drugimi.

Ker pa smo zaradi neke povečane vseprisotnosti elektronike v zadnjih (predvsem po-koronskih) letih na lokalnih tleh začutili potrebo po malo bolj konkretni izpostavitvi tega segmenta, ki je podrugot, še predvsem na showcase festivalih dokaj slabo zastopan, se je razvila ideja lanskoletnega meet-a slovenskih promotorjev, ki se ga je udeležilo presenetljivo veliko ljudi iz scene. 

Ena izmed posledic debat tega sestanka je bila tudi to, da se je smiselno spustiti v proces vpeljave tujih strategij v slovenski in širše regionalni prostor, da imajo artisti in promotorji med drugim priložnost spoznati ljudi iz industrije, s tem pa se nekako seznaniti z drugimi pristopi in izzivi, ki lahko doprinesejo razvoju naše bogate scene.«

Kako je potekalo načrtovanje lineupa za CE/MENT? Je izbira potekala na podlagi prijav, kot za preostali del festivala?

Jera: »Programski del CE/MENTA smo sokurirali Jera Topolovec, Andraž Kajzer in Jaša Bužinel. Vsak je iz širokega nabora artistov predlagal favorite, ki so se zdeli smiselni za premierno predstavitev novega fokusa elektronike na festivalu. Kot z drugimi artisti, ki se na koncertnem delu MENTa pojavijo v večjem številih kot drugi (to so predvsem lokalci, predstavniki EX-YU držav ter Srednje in Vzhodne Evrope) smo skušali na lineup vključiti tiste, ki so v zadnjih letih doprinesli k razvoju scene, se izpostavili kot tisti, ki si želijo preboja na mednarodni trg ali pa se nam je njihova glasba preprosto zdela nekaj, kar si želimo deliti z našimi obiskovalci. 

Hkrati s tem smo se iz lastnih arhivov pomikali tudi po prijavah, ki jih je bilo po prvi selekciji v grobem okoli 50. Pazili smo seveda na žanrsko zastopanost in neko preferenco ali fokus, ki ga trenutno zaznavamo na lokalni sceni. Torej letošnji line-up je za moje pojme naš poskus predstavitve sounda, ki ga slišimo na domačih dogodkih, s širšo regionalno podporo in uglednimi tujimi headlinerji.«

Jera, koliko let pa ti že sodeluješ na festivalu? Če se prav spomnim, si s sodelovanjem začela kot prostovoljka. Bi lahko povedala malo več o sebi in svoji zgodbi z Mentom?

»Tako je. Ravno danes sem razmišljala, da sem v bistvu del zgodbe že 6 let. Prvo leto sem kot prostovoljka preizkusila delo v zaodrju klubov, kar je bilo zame nad vsemi pričakovanji polno inspiracije in zagona za kreiranje nadaljnjih izkušenj v glasbeni organizaciji. Dve leti sem potem zgolj izvedbeno delala na otvoritvi festivala na blagajnah in stage managing preostale dni na Metelkovi, Gradu in v Kinoteki, nakar sem se leta 2020, ko je festival zadela poletna edicija zaradi covida pridružila ožji organizacijski ekipi kot vsesplošni vezni člen in asistenca, to delo pa je z letošnjo edicijo suvereno prevzela Ružica Petrova. 

Letos sem zgolj programsko sodelovala z Jašo in Andražem pri realizaciji CE/MENT-a, ki smo ga že lani začeli po delih sestavljat, vse pa v tihem pričakovanju, da se nekaj končno zgodi na naši elektronski sceni in da se izpostavi ta element elektronike in klubske kulture kot avtonomni, znotraj širšega fokusa, ki ga imajo na splošno predstavitveni festivali.«

Zelo pomemben del festivala so tudi prostovoljci, ki izjemno olajšajo celotno izvedbo. Zato me zanima me, kako je s prostovoljci čez leta, ali opažate porast zanimanja ali bi rekli, da bi potrebovali še več pomoči? Kaj lahko po vašem mnenju prostovoljci odnesejo od sodelovanja pri takem festivalu?

Jera: »Bom začela s tem, da se mi zdi ta privilegij prostovoljstva obojestranski. Če ne bi imela v preteklosti skozi prostovoljstvo priložnosti izkusiti dejanskega dela na festivalu in videti, kako stvari potekajo »od zadaj« me nikakor ne bi potegnilo v te glasbene vode. In za to priložnost bom večno hvaležna, hkrati pa sem se ravno zaradi te izkušnje pretekla leta trudila delit zgodbo z drugimi in dati priložnost izkusiti to delo na lastni koži tistim, ki so po mojem mnenju pokazali željo biti del festivala. Iz strani organizacijske ekipa pa je to, da lahko predamo izvedbeno delo nadobudnim in suverenim ljudem, ki so željni novega znanja in z vnemo pristopijo k pomoči na festivalu tudi sprostitev enega ogromnega bremena. 

To, da se lahko na prostovoljce zaneseš, da bodo v bistvu iz neke lastne želje dobro zastopali festival in da bodo poskrbeli zato, da stvari tečejo kot morajo. Kar se tiče zanimanja je v zadnjih treh letih kar sorazmerno isto število prijav, je pa vedno več izkušenih ljudi in se moramo zato vedno znova boriti s tem komu dati priložnost in koga izpustiti.«

Jera Topolovec

Danes vodiš Poslušalnico, zato bi te prosila, če bi mi povedala malo več o namenu le-te. Kaj slednja glasbenikom nudi?

»Poslušalnica je zame enkratna priložnost, da iz prve roke prejmeš konstruktivno mnenje o tvoji glasbi od nekoga, ki te sliši prvič in te ne pozna. Menim, da je zelo efektiven način kako priti v neposreden stik s profesionalci, ki ti kvečjemu lahko pomagajo pri nadaljnjem razvoju tvoje glasbene poti. Je tudi nek pristop k temu, kako se s strani festivala trudimo dodatno podeliti nastopajočim priložnost, da se jih izpostavi pred konferenčnimi gosti in ostalimi udeleženci, ter se jih s tem povabi, da se udeležijo nočnega programa in slišijo v živo avtorja predvajane glasbe. Je hkrati nek način kako lahko artist neposredno spozna “kritike”, ki jim potencialno nudijo pomoč, kakšen svež uvid, kontakte ali pa se s tem novim poznanstvom povežejo za kak nastop v tujini, podpišejo deal s kakšno založbo in še in še …«

Aida Čehić 

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura