Zobozdravnik Robert Kovačević je danes javnosti predstavil nedavni incident, ko je nasilni pacient pljuval in grozil zobozdravnici v Zdravstvenem domu Ljubljana. O primeru je spregovorila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Incident, o katerem je danes spregovoril zobozdravnik Robert Kovačević, zelo odmeva.
Na novinarski konferenci na temo nasilja v zdravstvu je svoj komentar izrazila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Uvodoma je povedala, da sočustvuje z zobozdravnico in upa, da bo zbrala pogum in moči, da se bo vrnila v svoje delovno okolje.
»Si pa predstavljam, da to ni lahko, saj se ji je prav v tem delovnem okolju zgodil ta dogodek, ki jo je izjemno prestrašil. Saj je bil izredno nevaren.«
Poudarila je, da se takšni dogodki prevečkrat dogajajo v slovenskih zdravstvenih domovih.
»V treh največjih slovenskih bolnišnicah je bilo lani več kot 700 takšnih dogodkov. Sto je bilo takšnih, kjer je prišlo do neposrednega fizičnega nasilja.
Zdi se, kot da so ljudje dobili dovoljenje, da se lahko z zdravstvenim osebjem grdo ravna, da bodo na ta način lahko zdravstvo urejali. Temu seveda ni tako.«
Takšen dogodek oteži zdravstveno obravnavo in na koncu škoduje pacientu, ogroženi in v stresu so tudi ljudje v čakalnici, je še dodala.
»Enako se je zgodilo tej zobozdravnici, saj je prisotnost ljudi v čakalnici zanjo pomenila varnost. Ampak ljudje ne hodimo k zdravniku, da bi bili priča takim dogodkom,« je bila jasna.
Bi nova zakonodaja pomagala pri preprečevanju nasilja?
Da se takšni dogodki ne bi ponavljali, je namenjena tudi pobuda za spremembo kazenskega zakonika, ki bi vsem zdravstvenim delavcem zagotovil večje kazenskopravno varstvo, ko bi bili žrtve napada ali groženj.
Beovićeva jo je julija s kolegico zdravnico Nino Kopčaver Guček vložila v parlament.
»Zato, da bi sprejeli tako zakonodajo, ki bi ljudi odvračala od takih nasilnih dogodkov. Tako ne bomo vsega preprečili, nekateri imajo nevrološke težave in podobno. A vendarle se bo vzpostavil nek red, način obnašanja v zdravstvenih ustanovah. Želimo si, da bi jo podprli v parlamentu,« je še povedala Beovićeva.
O tem, kako kaže s podporo parlamenta, je odgovorila: »Trenutno so parlamentarne počitnice in ne vemo, kdaj bo zadeva na sporedu.«
Ali pobudo za spremembo kazenskega zakonika podpira ministrstvo za zdravje?
»Nismo se še pogovarjali o tem,« je povedala.
Zakaj pride do takšnih dogodkov?
Nasilnežem ob tem sporoča:
»Velikokrat do teh dogodkov pride, ko določenih storitev zavod za zdravstveno zavarovanje ne plačuje. In potem je, na primer pri zobozdravniku, pri pacientu občutek, da je zobozdravnik odtegnil to zdravljenje.«
Svetuje, da naj morda naj ljudje, ki obiskujejo zdravnike in zobozdravnike, razmislijo, ali je kriv zobozdravnik, morda zdravstvena zavarovalnica, ali pa predolge čakalne dobe, da ne dobijo zdravljenja, ki ga želijo.
Zdi se, kot da so zdravstveni domovi dolžni slediti vsaki zahtevi pacienta, je še dodala.
»Tako smo včasih zdravstveni delavci kot vzmet med problemi, ki v zdravstvu so in težavami posameznega pacienta.«
Podatkov, ali gre večinoma za moške ali ženske, ni mogoče dati, je povedala.
Sicer zdaj zbirajo podatke o nasilnih dogodkih iz zdravstvenih institucij.
»V Zdravstvenih domovih opažajo, da je nasilja več. Morda se zdaj, ko se o tem več govori, mnogi počutijo opogumljeni, da prijavijo nasilje in o njem govorijo.«
»Dvoživke«: žaljivo označevanje vodi k nasilju
Civilna iniciativa Glas ljudstva, ki želi jasno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, zdravnike označujejo za dvoživke.
»Vsako žaljivo označevanje spodbuja nasilje do zdravstvenih delavcev.
Apeliram na vse skupine, ki želijo svoje interese doseči tako, da žalijo druge ljudi, naj se nad tem zamislijo in da jih ljudje jemljejo z razumevanjem, da gre pri takem žaljenju za spodbujanje k nasilju.«
Sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti bo na vrsti jeseni.
»Ne kažejo, kaj so cilji. O tem se bomo še pogovarjali. Tisto, kar moramo doseči, je čim več kvalitetnih storitev znotraj javnega sistema,« je še povedala Beovićeva.
