Po izrečenem opozorilu pred odpovedjo 38 delavkam in delavcem RTV ter ostrem omejevanju opravljanja novinarskega dela na javni RTV, so se v referendumsko kampanjo, ki so jo danes predstavili na današnji tiskovni konferenci na Trgu Republike, spustili tudi v Inštitutu 8. marec.
Na tiskovni konferenci je bilo prisotnih tudi več podpornikov njihove kampanje, med drugim raper Zlatko, urednik Aljoša Harlamov, novinar Sašo Hribar, voditeljica Zvezdana Mlakar in drugi.
Opozarjajo, da bo referendum, ki se bo zgodil čez dobre tri tedne, uspešen zgolj, če se ga udeležimo čim bolj množično, če se bo okoli njega oblikovala močna skupnost. Zato so v preteklem tednu začeli z organizacijo dogodkov in srečanji po vsej Sloveniji.
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, opozarja, da nikakor ne računajo na lahko zmago: »Merjenja javnomnenjskih agencij kažejo, da nam na referendumu lahko uspe samo, če se ga udeležimo vsi in na njem obkrožimo ZA.
Ljudje smo naveličani nenehnih volitev, naveličani smo, da smo mi tisti, ki fajtamo za osnove demokracije, namesto da bi gledali naprej. Na tem referendumu se bomo odločali, v kakšni družbi želimo živeti.
V avtoritarni državi, v državi kjer ni kritičnih in neodvisnih javnih medijev, v državi, ki dopušča kršenje delavskih pravic ali pa državi v kateri politika ne bo diktirala novic, kjer bo javni medij kritični, ne glede na to kdo je na oblasti, državo, ki bo začela udejanjati ves potencial, ki je v prebivalcih in prebivalkah Slovenije.«
Ob tem v Inštitutu opozarjajo, da bodo morali vsi na strani ZA, še posebej politične stranke, v referendum vložiti še veliko truda, da se predstavi vsebino zakona, ki umika politiko od upravljanja RTV, in velik pomen, ki ga ima ta odločitev za prihodnost naše skupnosti.
Javna RTV ne sme postati državni medij
V zadnjem letu in pol, opozarjajo na Inštitutu, je na javni RTV prišlo do več sprememb, ki so vodile v politično imenovanje novinarjev, urednikov in direktorjev.
Goran Forbici, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, je izpostavil, da med državnim in javnim medijem obstaja pomembna razlika:
»V državnih medijih se novinarje, ki postavljajo neugodna vprašanja in so kritični do vsake politike in oblasti, disciplinira, v javnih medijih pa takšni novinarji veljajo za najboljše. RTV je trenutno državni in ne javni medij, pri čemer izvor problema ni v pomanjkanja vsake politične kulture v stranki SDS, temveč v obstoječem zakonu, ki omogoča politična imenovanja.«
Rajko Muršič k temu dodaja, da od javne RTV upravičeno pričakujemo, da pokriva različne interese. »Zato ne smemo dopustiti, da na njej zavlada enoumje in da se predstavljajo zgolj prepričanja ene strani.«
RTV vpliva na kulturno in izobraževalno vsebino
RTV ni zgolj medij, ki naj bi podajal kvalitetne dnevnopolitične vsebine, temveč predstavlja tudi pomembno kulturno ter izobraževalno institucijo.
Tudi ta ne bi smela biti podvržena političnim vplivom, ki so danes mogoči zaradi političnega nastavljanja urednikov in nekaterih novinarjev.
Kot je opozoril tudi urednik na Cankarjevi založbi Aljoša Harlamov, se je potrebno političnemu nastavljanju na RTV upreti tudi zaradi vpliva na kulturno in izobraževalno vsebino:
»Posegli so v informativni program, zgolj vprašanje časa je, kdaj bodo posegli tudi v izobraževalni in kulturni program. Tega si absolutno ne želim, saj je tudi mene vzgojila RTV. Rabimo čim bolj depolitizirano institucijo.«
RTV je tudi pomemben sofinancer slovenskega filma. Kot je opozoril Rok Biček, filmski režiser, je brez primerne podpore javnega medija otežena tudi filmska produkcija.
»Nedavno je generalni direktor RTV samovoljno odvzel financiranje filmu, na katerem sem delal štiri leta. To me je spomnilo na cenzuro, ki so jo nekateri starejši kolegi doživljali pred tridesetimi leti. Slovenski film potrebuje partnerja v RTV, ker brez nje ne bi videli večine sodobne filmske produkcije.«
Katastrofalne delovne razmere
Na nesprejemljive delovne razmere je opozorilo več sedanjih in preteklih delavcev in delavk RTV.
Sašo Hribar je izpostavil, da si trenutno enaindvajset ljudi programskega sveta lasti javno RTV in z njo upravlja po svoji volji.
»Trenutni zakon dovoljuje, da se na mesta urednikov, direktorjev in programskih svetnikov imenuje lojalne in zveste kadre. Ne potrebujemo politične institucije, potrebujemo strokovni kader, ki bo institucijo popeljal v boljše čase. Sem za ukinitev politično lojalnega programskega sveta, zato se mi zdi pomembno, da novi zakon podpremo na referendumu.«
Boj za javno RTV ni in ne sme biti samo boj novinarjev. Kot je opozorila Špela Stare, predsednica Društva novinarjev Slovenije, je »boj za RTV boj za pravico do obveščenosti in za neodvisnost naše največje kulturne ustanove, namenjene vsem. Samo skupaj lahko to ustavimo.«
Reper Zlatko pa je opozoril, da se je do petka, 11. novembra, možno prijaviti na glasovanje iz tujine ter pozval, naj to storijo vsi, ki bodo na referendumski dan zunaj meja Slovenije in v tujini nimajo stalnega prebivališča.
Starejše novice
