Pogovarjali smo se z rudarjem, ki je bil udeležen v rudarski nesreči v Velenju. Stebrni udar je doživel že petič. Rudarji, ki so bili prvič priča tovrstnemu tresenju tal so v šoku.
Med stebrnim udarom je bilo v jami okoli 150 rudarjev. V delu jame, kjer so se zatresla tla, jih je bilo 14.
»Izgledalo je tako, kot da bi pod našimi nogami eksplodirala mina. Vse leti po zraku in polomi določene stvari in tako naprej,« nam je v telefonskem pogovoru povedal rudar Aleksander Kavčnik.
Zaradi prahu nekaj minut niso videli ničesar, nato pa so se vsi, kljub lažjim poškodbam, sami znova vrnili na površje.
Stebrni udar nevarnost, ki je prisotna ves čas
Kmalu po nezgodi je bil obveščen tudi rudarski inšpektor, ki si je že okoli polnoči pričel s preiskavo dogodka.
»Inšpektorat kot tak preverja, ali delujemo v skladu z zakonodajo, kar vsekakor delujemo. Dejstvo je, kot že omenjeno, steberni udar je žal nevarnost, ki je pri nas prisotna in je tudi uvrščena kot potencialna nevarnost,« pravi generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer.
Pretreseni predvsem tisti, ki stebrni udar doživijo prvič
Nevarnosti se ves čas zavedajo predvsem izkušeni rudarji. Bolj pretreseni so tisti, ki stebrni udar več sto metrov pod površjem zemlje doživijo prvič.
»Za nekatere je bila to prva izkušnja, taki fantje so sigurano doživeli šok. Jaz osebno sem to doživel že petkrat. Vsak tak dogodel je zelo neljub, ampak se ga ne da predvideti,« pravi rudar Aleksander Kavčnik.
Tresenje tal zaznali seizmologi, a ni šlo za potres
Čeprav so tokratno tresenje tal zaznali seizmologi, ni šlo za potres. Zaradi izkopavanja premoga namreč v tleh ves čas prihaja do prerazporejanja napetosti in kopičenja elastične energije, ki se nato v določenem trenutku sprosti.
»Ta nenadna sprostitev energije sprosti tresenje, se pravi vso to lokalno območje zatrese, posledično pa tudi zaradi samega udarnega vala se dvigne prah,« razlaga generalni direktor premogovnika Janez Rošer.
Udar vrže rudarje ob tla in stene podzemnih rovov
Glavno nevarnost pa predstavlja tresenje tal in udar, ki rudarje vrže ob tla in stene podzemnih rovov.
»Sreča v sreči pa je bila, da tokrat v samem epicentru tega ni bilo prisotnih rudarjev,« še pravi Aleksander Kavčnik
V krizi lahko TEŠ pokuri več premoga, kot ga lahko izkopljejo
Udar je zagotovo pustil posledice na jamski infrastrukturi, zato v Premogovniku Velenje popisujejo tudi nastalo škodo. Ta bo zagotovo vplivala na obratovanje rudnika, vendar še ni jasno kakšen bo časovni zamik pri odkopu premoga. Na bližnji deponiji je trenutno izpopanega 240.000 ton premoga.
»Premog na deponiji omogoča nek manever, po drugi strani pa tudi vemo, da je v tem kriznem obdobju TEŠ sposoben pokuriti več premoga, kot bi ga mi lahko na letnem nivoju dali,« pravi generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer.
V Premogovniku Velenje so namreč v luči energetske krize od države že dobili namige, da bi se lahko delovanje tako rudnika, kot termoelektrarne, podaljšalo.
