Pogosto se zgodi, da ljudje v naravi najdejo onemoglo ali poškodovano žival, ki ji želijo pomagati. A včasih je tako lahko narejene več škode kot koristi.
Velikokrat namreč sploh ne gre za poškodovane živali, ampak recimo zgolj za na videz zapuščene živali, recimo za mladiče.
»Ljudem so divje živali pogosto preprosto lepe. Večkrat zavrnejo nasvet, naj kontaktirajo azil za divje živali, češ, da so se otroci že navezali nanje. A zavedati se moramo, da gre za divje živali, ki si zaslužijo kakovostno bivanje v naravi in ne v majhni dnevni sobi v stanovanju sredi mesta,« je povedala veterinarka Teja Rosa, zaposlena v veterinarski ambulanti Veterina Zamba.
K njim v tem času ljudje najpogosteje prinesejo različne vrste ptic, sicer pa tudi ježke, veverice in polhe.
Katerim živalim z nepotrebno oskrbo naredimo največjo škodo?
Kljub temu da ljudje živalim želijo pomagati ter s tem narediti dobro in plemenito delo, vzeti takšno žival v domačo oskrbo ni najboljša ideja.
»To je problematično predvsem pri živalih, ki v naravi predstavljajo plen, saj se v družbi človeka navadijo na življenje brez pretiranih nevarnosti. Če socializirano žival nato spustimo nazaj v divjino, bo bolj izpostavljena plenilcem, poveča pa se tudi možnost, da je žival recimo vpletena v prometno nesrečo, ker se človeka manj boji in lahko zaradi tega urbanim naseljem pride preblizu,« je izpostavila Rosa.
Živali se na človeka najhitreje navadijo, ko so še mladiči, saj nanj takrat gledajo kot na nadomestno mamo. Veterinarji so, ko v roke dobijo prostoživeče živali, izjemno previdni. »Hranimo jih s pomočjo pincete, torej »na daljavo«, dotikamo se jih le, kadar je nujno, ob tem je priporočljiva uporaba rokavic,« je dejala veterinarka.
Lahko vas doleti kazen
Zaščitene prostoživeče živali je v ujetništvu pri nas prepovedano zadrževati. Za to, da imate zaščiteno prostoživečo žival, kot je recimo vrabec, sploh lahko doma, je treba namreč imeti dovoljenje; kršitelje lahko doleti tudi denarna kazen. Posamezniki morajo za lažje prekrške odšteti okoli 100 evrov, za težje pa tudi do 300 evrov.
»Najditelj ima 24 ur časa, da najdbo zaščitene živali prijavi, o tem obvesti azil oziroma lovsko družino, če gre za lovno žival, ali pa žival pripelje k veterinarju,« je povedala Rosa, a ob tem izpostavila, da so kršitve v pristojnosti inšpekcije, problem pa nastaja, ker mora kršitelja, ki doma nezakonito zadržuje zaščiteno prostoživečo žival, inšpekciji nekdo prijaviti.
Lani je bila prvič izvedena akcija nadzora nezakonitega zadrževanja prostoživečih ptic v ujetništvu in nezakonitega lova na te ptice. Ugotovljenih je bilo 11 kršitev, povezanih z nezakonitim zadrževanjem prostoživečih ptic v ujetništvu, v naravo je bilo takrat izpuščenih 15 takšnih ptic.
Najprej žival opazujte, šele nato ukrepajte
Če naletite na prostoživečo žival, ki se vam zdi onemogla, ne sklepajte prehitro. Najprej se umaknite in jo opazujte od daleč, morda so v bližini starši živali, ki ste jo našli, še svetuje veterinarka Teja Rosa.
Če se izkaže, da žival res potrebuje pomoč, storite naslednje:
- Žival fotografirajte in si zapišite, kje in kdaj ste jo našli.
- Previdno jo položite v kletko ali škatlo, v kateri jo boste lahko prepeljali na varno.
- Obvestite azil za divje živali ali se v primeru, da gre za lovno žival, obrnite na lovsko družino.
- Če gre za poškodovano žival, jo odpeljite ali odnesite v najbližjo veterinarsko ambulanto.
Starejše novice
