Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Ned, 7.11.2021 13:51
Na slovenskih cestah so letos povozili že več kot 5500 primerov divjadi, kažejo statistični podatki Lovske zveze Slovenije. Najpogosteje so žrtve tovrstnih nesreč srne. Veste, kako ukrepati v primeru trčenja z divjadjo?

Policisti vsakodnevno poročajo o primerih povoženj živali. Trki z divjadjo lahko na vozilih pustijo veliko škodo, ob večjih hitrostih pa so nevarni tudi za ljudi. 

»Slovenski lovci in upravljavci s cestami si na različne načine prizadevamo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo,« pojasnjujejo na Lovski zvezi Slovenije. 

Čeprav je vsak dan v povprečju v Sloveniji še vedno povoženih med 15 in 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobil, se število povoženih osebkov te vrste od leta 2010 zmanjšuje.

Na Lovski zvezi Slovenije dodajajo, da je veliko število tovrstnih nesreč posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. 

Pod kolesi avtomobilov največkrat končajo srne

Na slovenskih cestah je letno registrirano povoženih med 4900 in 6800 prostoživečih parkljarjev, na železnicah pa med 170 in 250 primerov, kažejo statistični podatki Lovske zveze Slovenije.

V obdobju med leti 2010 in 2018 je na slovenskih cestah po podatkih lovskih organizacij življenje izgubilo 46933 osebkov srnjadi, 1329 jelenjadi, 935 divjih prašičev, 71 damjakov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov.

Po podatkih iz Lovskega informacijskega sistema Lisjak je bilo v letošnjem letu na cesti povoženih že 5616 prostoživečih živali, na železnici pa 177. 

Vir: Lovski informacijski sistem Lisjak

Jeseni povoženih največ jelenov in divjih prašičev

Število trkov z divjadjo je odvisno od več dejavnikov. V prvi vrsti je to gostota cestnega omrežja, gostota in povprečne hitrosti prometa ter vrste živeče divjadi in njenega števila.

Policisti pojasnjujejo, da je največ srnjadi povožene spomladi, še zlasti aprila in maja. Največ jelenjadi in divjih prašičev pa je povoženih jeseni in v začetku zime. 

»Pri tem pa je potrebno omeniti še, da  so ljudje v jeseni veliko v gozdu in s tem močno vznemirjajo tudi živali,« dodajajo in opozarjajo, da je gotovo najbolj učinkovit način preprečevanja trkov z divjadjo upoštevanje prometne signalizacije in prometnih pravil.

Število povoženih živali na slovenskih cestah in železnicah v letu 2020

Število povoženih živali na slovenskih cestah in železnicah v letu 2020 (Vir: Lovski informacijski sistem Lisjak).

Večja previdnost potrebna v večernih in jutranjih urah

Trk z divjadjo je mogoč na bolj gozdnatih, travnatih in kmetijskih področjih zaradi tega je potrebna večja previdnost predvsem v večernih in jutranjih urah, saj ravno v tem času živali iščejo hrano. 

V tem času je vidljivost slabša, gostota prometa pa največja. Divjad cesto običajno prečka v tropih, zato lahko vozniki pričakujejo večje število divjadi na istem kraju. 

»Zato naj vozniki prilagodijo hitrost svoje vožnje stanju in razmeram na cesti in ob cesti,« opozarjajo policisti. 

Trčili smo v divjo žival, kaj zdaj? 

Kaj storiti, če povozimo divjo žival? Policisti svetujejo, da je dobro, da so vozniki pripravljeni tudi na to možnost. Dobro je, če je vozilo primerno zavarovano. V primeru trka z divjadjo, naj voznik pokliče na 112 ali 113. 

Zaradi hitrega zabrisa sledi, še posebej pri manjši divjadi, je dobro, da voznik poškodbo na kraju nesreče tudi fotografira.

Kdo poskrbi za poškodovano ali poginulo žival?

Po prejetem klicu regijski center za obveščanje glede na lokacijo pokliče ustrezno lovsko družino ali azil.

V primeru trka v zavarovano vrsto, bodo predstavniki azila žival prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja. 

Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodovanosti pa lovski inšpektor odredi izredni odvzem. »Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država,« razlagajo na Lovski zvezi Slovenije. 

Kaj pa če je žival poginula? Na Lovski zvezi Slovenije pojasnjujejo, da poginulo divjad prevzame higienska služba. Če ta spada med zavarovane vrste, pa jo prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.

Ob slovenskih cestah odsevniki in zvočne odvračalne naprave

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah. 

V letu 2019 je namestila zvočne odvračalne naprave in modre svetlobne odsevnike na kar 414 problematičnih odsekov državnih cest, Zvočna odvračala so bila nameščena na 40 odsekov, odsevniki pa na 374 odsekov cest.

Razvita je tudi aplikacija 'Povoz divjadi', katere namen je, da lovec že na kraju samega povoza evidentira točno lokacijo, kjer je do povoza divjadi prišlo. Na podlagi tako pridobljenih podatkov bo upravljavec ceste v bodoče določal kritične odseke in izvedel ustrezne rešitve za zmanjšanje povozov divjadi.

Največ lahko naredimo vozniki sami

»K zmanjšanju števila povožene divjadi lahko največ prispevamo vozniki sami, ki smo dolžni upoštevati prometno signalizacijo, hkrati pa se moramo zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer znakov za nevarnost ni,« za konec povedo na Lovski zvezi Slovenije. 

Dodajajo, da je za razliko od živali človek tisti udeleženec v prometnih nesrečah, ki je lahko na nevarnost pripravljen in lahko tudi razumsko reagira – živali tega ne znajo in ne zmorejo.

Starejše novice