Kje po Sloveniji so območja, kjer najpogosteje pride do zdrsov tal? Preverite, kaj razkriva opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov.
Popoldne in zvečer meteorologi napovedujejo obilne padavine predvsem v zahodni in južni Sloveniji, pojavljali se bodo tudi krajevni nalivi.
Jutri bo oblačno, sredi dneva se bo dež od juga znova razširil nad vso Slovenijo.
Geološki zavod Slovenije opozarja, da bo v danes in v četrtek zaradi povečanih količin padavin in namočenosti tal, povečana nevarnost za nastanek zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov.
Zaradi namočenosti tal bo povečana nevarnost za nastanek zemeljskih plazov ostala tudi v prihodnjih dneh, ko se bodo padavine umirile. Dodajajo, da povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov velja za celotno Slovenijo in se bo povečevala sorazmerno s količino padavin.
Prebivalce pozivamo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih. V primeru pojava sprememb na tleh ali objektih ter v primeru sprožitve plazu pokličite na številko 112.
Kje po Sloveniji so območja zemeljskih plazov?
Slovenija je zaradi svoje kompleksne geološko-tektonske zgradbe in velike morfološke razgibanosti terena močno podvržena procesom pobočnega masnega premikanja, med katere sodijo tudi zemeljski plazovi.
»Kar četrtina slovenskega ozemlja je zelo izpostavljena pobočnim masnim procesom in tam po grobih ocenah živi okoli 18 odstotkov prebivalstva,« navaja Geološki zavod Slovenije.
Območja, ki so najbolj izpostavljena nevarnosti zemeljskih plazov, lahko preverite na zemljevidu. Direkcija Republike Slovenije za vode je objavila podatke Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov v merilu 1:25.000 za območja 85-ih občin.
Podatki so rezultat večletnega dela Geološkega zavoda Slovenije, ki je potekalo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za vode, in Direkcijo Republike Slovenije za vode, tudi v sklopu projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir.
Opozorilne karte prikazujejo le izvorna območja zemeljskih plazov, skalnih podorov in drobirskih tokov, ne pa tudi območij premeščanja in odlaganja zemeljskih mas.
Podatki so dosegljivi za pregledovanje na Atlasu voda, za prenos na portalu eVode in na portalu Slovenski INSPIRE metapodatkovni sistem.
Za veliko ukrepov lahko poskrbimo sami
Škoda zaradi zemeljskih plazov je lahko velika. Plazov ne moremo preprečiti, lahko pa njihovo pojavljanje s premišljenim ravnanjem zmanjšamo ali se jim deloma celo izognemo.
Na Geološkem zavodu Slovenije pojasnjujejo, da lahko za veliko ukrepov poskrbimo sami: »Zmanjšanje verjetnosti premikov tal dosegamo s pomočjo pregledov terena, vzdrževanjem najprimernejše vegetacije, kontrolo vode na posesti in ustreznim vzdrževanjem objektov in posesti.«
Kadar opazimo poslabšanja stabilnosti terena, je treba to javiti občini in upravni enoti, s čimer se lahko zagotavlja celovito reševanje problematike s stroškovno učinkovitimi ukrepi na določenem območju.
Na Geološkem zavodu Slovenije svetujejo, da je pred nakupom parcele priporočljivo ugotoviti stabilnostne razmere: »Če so te slabe in bodo zahtevale drage zaščitne ukrepe, se je pametneje nakupu odpovedati. Ni odveč, če pred nakupom vprašamo neodvisnega inženirskega geologa ali geomehanika.«
Kot navajajo, lahko za nekatere stvari poskrbijo lastniki sami. Med temi so:
- ustrezno vzdrževanje objektov;
- ohranjanje vegetacijskega pokrova;
- dreniranje oziroma. odvajanje vode v zaprte sisteme;
- opazovanje in vzdrževanje opornih zidov;
- opazovanje nestabilnih pobočij;
- izogibanje nezaščitenim izkopom oziroma razbremenjevanju terena;
- izogibanje obremenjevanju terena;
- sklenitev premoženjskega zavarovanja pred naravnimi nesrečami.
