Pridelek pšenice v Pomurju bo količinsko manjši od povprečja zadnjih let. Kmetje pa od vlade pričakujejo pojasnilo glede napovedanega odkupa slovenske pšenice.
Visoke temperature v zadnjem obdobju vplivajo tudi na žetev pšenice, ki se je v Pomurju že začela. Letos je zasejane nekoliko manj kot po navadi, nižja pa je tudi kvaliteta.
Cena odkupa še vedno ni znana
Vlada je sicer napovedala, da bo odkupila vso pšenico pridelano doma in zagotovila stabilno ceno, vendar kmetje še ne vedo, po kakšni ceni jo bodo prodali državi.
Kmetje se sprašujejo o odkupni ceni pšenice
Na kvaliteto pšenice imajo velik vpliv tudi vremenske razmere; lanska mila zima, spomladanska suša, nevihte in visoke temperature v zadnjih dneh.
»Zdaj nam je padla malo kvaliteta, proti lanskemu letu. Zato ker je spomladi bila suša in se pšenica ni mogla razrasti, prvo gnojilo ni moglo črpat izaradi suše, šlo je v nebo in smo mogli večkrat dognojevati,« pravi Tončka Berden iz Turnišča, ki kot kooperantka sodeluje s Panvito.
Zaradi visokih temperatur je v zadnjih dneh pšenica prisilno dozorela, zaradi česar bo marsikje pridelek nižji. Kmete pa skrbijo tudi močno povišani stroški pridelave, s katerimi se srečujejo letos.
Bo odkup slovenske pšenice sploh opravila vlada?
Z istimi težavami pa se srečujejo tudi v Skupini Panvita, enem največjih proizvajalcev hrane pri nas. Poželi so že tretjino pridelka, podrobnosti o odkupu pšenice, ki ga načrtuje vlada, pa še niso znane.
»Ne vemo, ali bo odkup res vršila država, ali bomo odkup vršili tržni odkupovalci, seveda po tržnih razmerah in bo potem nek dodatek ceni. To pričakujemo in bi si želeli, da se to čim prej s strani države da v javnost oziroma nas pridelovalce pšenice o tem obvesti,« pojasni Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo.
Po njegovi oceni bo pridelek pšenice količinsko nekaj manjši od povprečja zadnjih let, za kakovost pa upa, da ne bo veliko nižja.
Glede na pričakovanja v maju, ko je pšenici dobro kazalo, pa bo pridelek nižji za okoli 15 odstotkov, saj ga je zmanjšal toplotni udar v zadnjih dobrih treh tednih.
Časi poceni hrane so mimo
Kmetje bi v primeru državnega odkupa pšenice imeli zanesljivega kupca ter stabilno ceno. Pšenica pa bi tako ostala doma, kar je pomembno tudi kmetom.
»To bi si tudi mi želeli, da bi to bilo vsako leto, ne samo zdaj. Zdaj je pritisk, ko vidijo, da je kriza. Mi bi mogli vedeti že jesen, ko sejemo pšenico, da bo ostala v Sloveniji,« dodaja Berden.
Država naj ceni trud kmetov
Želijo pa si tudi, da bi bila država pri postavitvi odkupne cene konkurenčna in bi cenila njihov trud.
»Mi pričakujemo, da bo država ravnala v sklopu tega, da nam bo pokrila, da nam bo tržna cena pokrila vse te stroške in mogoče še nekaj, da ostane za neke vrste modernizacijo, s tem, da lahko računamo, da bo hitro jesen tu in bo treba novo setev zastavit za prihodnje leto,« pojasni Virag.
Poudarja še, da od države pričakujejo čimprejšnja pojasnila o odkupu pšenice. Pravi pa, da so časi poceni hrane mimo in se bo trend podražitev nadaljeval še vsaj nekaj časa.
