»Nekaj je treba narediti!« E-skiroji razburjajo Ljubljančane, predlagana celo prepoved

Na portalu Predlagam.vladi.si se je pojavila pobuda za prepoved električnih skirojev, ki je hitro sprožila burno razpravo. Predlagatelj opozarja, da naj bi e-skiroji postali tako moteči in nepredvidljivi, da so nekateri zaradi njih celo opustili kolesarjenje in se začeli voziti z avtomobilom.

»Veliko nas je nehalo voziti s kolesom po Ljubljani, ker je to postalo nevzdržno – zaradi e-skirojev,« je zapisano v pobudi.

Predlagatelj izpostavlja tudi nevarnost za voznike avtomobilov. E-skiroji so zaradi majhne silhuete in tihega premikanja po njegovem mnenju težje opazni, še posebej na kolesarskih poteh ob drevoredih.

»Kot voznik avta pa sem že večkrat ugotovila, da sem komaj videla tega na e-skiroju, ker jih enostavno težje vidiš, ker pridejo hitreje in pa oblika je taka, da sploh če pridejo po kolesarski, ki je ob drevoredu, te stoječe oblike skoraj ne opaziš med vožnjo.«

Nekateri zahtevajo popolno prepoved, drugi strožja pravila

Pobudnik meni, da bi bilo treba, če popolna prepoved ni mogoča, na nevarnejših mestih uporabiti tudi ukrepe za umirjanje hitrosti.

»Če ne prepovemo, pa bi vsaj lahko na večih mestih dali po tleh mini policaje in črte, ki za kolesarje in druge ne bi bile moteče, vozniki e-skirojev bi pa morali resno upočasniti, da grejo lahko čez.«

V komentarjih pod pobudo so odzivi še precej ostrejši. Več komentatorjev meni, da je treba predvsem urediti uporabo močnejših e-skirojev, ki po njihovem mnenju danes predstavljajo precej večji problem od običajnih modelov.

»Nujno potrebno bi bilo uveljaviti zakon o uporabi vseh e-skirojev,« meni eden od komentatorjev. Predlaga, da bi za skiroje, ki presegajo 25 kilometrov na uro, uvedli obvezno registracijo, tehnični pregled, izpit za motorno kolo in čelado.

Drugi opozarjajo na primere, ko naj bi po Ljubljani vozili tudi bistveno hitrejši skiroji.

»Danes žal vsakodnevno gledamo na e-skirojih, ki dosegajo 80 kilometrov na uro mularijo brez izpita, brez čelade in brez vsakršne odgovornosti do drugih,« je zapisal eden od komentatorjev.

»Že štirikrat bi me skoraj povozil«

Posebej glasni so tudi pešci, ki opozarjajo na vožnjo e-skirojev po površinah, namenjenih pešcem.

»Strinjam se s prepovedjo e-skirojev, pa ne samo v Ljubljani, ampak v vsej Sloveniji, ker so smrtno nevarni,« je zapisal eden od sodelujočih.

Drug komentator je svojo zahtevo utemeljil z osebno izkušnjo: »Prvič, ker bi me kot peško že štirikrat skoraj povozil skiro na pločniku!«

Med očitki se pojavljajo tudi vožnja med avtomobili, prehitevanje vozil, uporaba telefona med vožnjo in celo vožnja več oseb na enem skiroju.

»Ker se vozijo s telefonom v eni roki in tako ogrožajo vse ostale udeležence v prometu ob nepazljivosti in morebitnem padcu!«

E-skiroji so dovoljeni, vendar pod strogimi pogoji

Električni skiroji v Sloveniji niso prepovedani. Njihova uporaba je zakonsko urejena od avgusta 2021, zanje pa veljajo posebna prometna pravila.

V osnovi so e-skiroji namenjeni vožnji po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Če teh površin ni oziroma niso prevozne, je v naselju dovoljena vožnja ob desnem robu smernega vozišča, vendar le tam, kjer je omejitev hitrosti največ 50 kilometrov na uro.

Pomembna je tudi konstrukcijsko določena hitrost. V cestnem prometu niso dovoljena lahka motorna vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 kilometrov na uro, oziroma tista, ki ne izpolnjujejo drugih zakonskih pogojev.

To pomeni, da je treba razlikovati med običajnim, skladnim e-skirojem in predelanim oziroma prehitrim vozilom.

Na območjih za pešce mora biti hitrost prilagojena

Ena od pogostih kritik v razpravi se nanaša na vožnjo e-skirojev med pešci. Na mešanih površinah za pešce in kolesarje ter v območjih za pešce mora biti hitrost prilagojena hitrosti pešcev tako, da jih voznik ne ogroža.

E-skiro prav tako ni namenjen prevažanju sopotnikov. Med vožnjo je prepovedano ravnanje, zaradi katerega voznik nima popolnega nadzora nad vozilom, veljajo pa tudi zahteve glede svetilk in odsevnikov.

Za voznike, mlajše od 18 let, je obvezna zaščitna čelada.

Policija zaznava kršitve, problem pa ostaja

Da težave niso zgolj izmišljene, kažejo tudi policijski podatki. Policija med kršitvami pri uporabi e-skirojev izpostavlja predvsem prehitro vožnjo na območjih za pešce, neustrezno opremo, vožnjo več oseb in uporabo slušalk.

Policija ima za preverjanje hitrosti na voljo tudi prenosne valje, s katerimi lahko preverja hitrost lahkih motornih vozil, v določenih primerih pa lahko odredi tudi pregled vozila pri pooblaščenem izvajalcu tehničnih pregledov.

Na območju Policijske uprave Ljubljana so bile zabeležene tudi prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev. Med njimi so trčenja s pešci, kolesarji in drugimi udeleženci, pa tudi nesreče, pri katerih je bil voznik e-skiroja udeležen sam.

So problem e-skiroji ali njihova uporaba?

Prav tu se razprava nekoliko zaplete.

E-skiroji imajo nedvomno tudi prednosti. Za kratke mestne poti so hitri in priročni ter lahko predstavljajo alternativo avtomobilu. Po drugi strani pa so zaradi majhnih koles bolj občutljivi na neravnine, njihova majhna silhueta in tiho približevanje pa lahko pomenita, da jih drugi udeleženci težje zaznajo.

Zato vprašanje ni samo, ali so e-skiroji nevarni, temveč tudi, kako nevarna je njihova uporaba v konkretnem prometnem okolju.

Če nekdo vozi po pločniku, uporablja telefon, prevaža drugo osebo ali uporablja predelan skiro, ki lahko dosega bistveno višje hitrosti od dovoljenih, je težko težavo pripisati zgolj dejstvu, da gre za električni skiro.

Po drugi strani pa ni mogoče prezreti izkušenj pešcev in kolesarjev, ki se na določenih mestih zaradi hitrih in tihih e-skirojev počutijo ogrožene.

Prepoved ali učinkovitejši nadzor?

Pobuda za prepoved je zato odprla precej širše vprašanje o prometni varnosti v Ljubljani.

Popolna prepoved bi bila najbolj radikalen ukrep, vendar bi hkrati pomenila odstranitev tudi tistih e-skirojev in uporabnikov, ki pravila spoštujejo. Druga možnost je strožji nadzor: predvsem nad prehitrimi in predelanimi vozili, nevarno vožnjo, vožnjo po pločnikih ter kršitvami pravil na območjih, kjer si prostor delijo pešci in drugi udeleženci.

Ob tem bi bilo smiselno preveriti tudi, ali so na najbolj problematičnih mestih potrebne spremembe infrastrukture in dodatni ukrepi za umirjanje hitrosti.

Ena stvar pa je iz razprave očitna: del prebivalcev meni, da trenutna ureditev in nadzor ne zagotavljata dovolj varnega sobivanja pešcev, kolesarjev in uporabnikov e-skirojev.

»Nekaj je treba narediti glede tega! Trenutno stanje ni OK,« je zapisano v pobudi.

Vprašanje, ki ostaja, pa je: bo rešitev prepoved e-skirojev ali predvsem doslednejše izvajanje pravil, ki že obstajajo?