Nekatere občine župnijam po novem zaračunavajo davek za sakralne objekte, župnije so se že pritožile

| v Slovenija

V dveh slovenskih občinah že dve leti zaračunavajo davek na sakralne objekte.

Davek je bodisi finančna bodisi kakšna drugačna oblika obremenitve davkoplačevalca (kot fizične ali pravne osebe), ki jo predpiše in pobira država, neplačevanje davka pa velja za kaznivo dejanje.

Kako je zakonodaja urejena na področju sakralnih nepremičnin?

Cerkvene ustanove kot pravne osebe plačujejo nekatere davke in prispevke, na primer davek od vseh stavbnih zemljišč razen za cerkve oziroma stavbe, ki se uporabljajo za versko dejavnost, davek ob prodaji nepremičnin in davek na promet nepremičnin.

Ministrstvo za finance je v preteklosti sicer že načrtovalo davek na sakralne objekte, sicer po najnižji davčni stopnji, a do tega ni prišlo. Leta 2020 je ministrstvo za okolje in prostor na podlagi odločbe ustavnega sodišča občinam svetovalo, naj verskih objektov iz plačila nadomestila ne izvzemajo več in da naj davek uvedejo.

Kot prvi v Sloveniji sta na to pot ‒ torej pot zaračunavanja davka ‒ stopili občini Postojna in Ilirska Bistrica., poroča 24ur.com

Župniji v omenjenih občinah sta se že pritožili na ministrstvo za finance, ki bo v prihodnje ‒ sporočili so, da takrat, ko »zadeva« pride na vrsto ‒ odločalo o pritožbah.

Zakon iz plačila izvzema stavbe, namenjene izvajanju verskih dejavnosti

Odločbe iz zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 so še vedno veljavne, povsem jasno pa določajo, da se nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč ne plačuje za stavbe, namenjene izključno izvajanju dejavnosti verskih skupnosti. 

Zgleda, da je jedro težave predvsem dvoumna zakonodaja, ki se, kot je že bilo omenjeno, nenehno spreminja in posledično različno interpretira.

Kolikšen davek sta že plačali župniji?

Za uporabo cerkve sv. Štefana (in še nekaj drugih sakralnih objektov) v Postojni naj bi morala župnija v zadnjih dveh letih plačati 3400 evrov davka, pri čemer naj bi šlo za 3,2 odstotka sredstev župnije, poroča 24ur.com 

Davek na sakralne nepremičnine pa so pričeli pobirati tudi v občini Ilirska Bistrica ‒ gre za približno 3000 evrov.

Občina naj bi le spoštovala odločitev ustavnega sodišča, so pa sporočili, da bodo ob drugačni razsodbi odločitev upoštevali, še poroča 24ur.com.

Kakšna je situacija drugod?

O tem, kakšno je stanje drugod po državi in ali je še kakšna občina pričela zaračunavati davek za uporabo sakralnih zemljišč, zaenkrat ni znano.

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura