Občutnemu poslabšanju epidemične slike je pretekli vikend sledil tudi občuten padec indeksa optimizma, s katerim spremljajo razmerje med deležema prebivalcev, ki na razvoj širjenja virusa gledajo bolj optimistično oziroma bolj pesimistično.
Ta je padel na najnižjo raven po oktobru 2020, skoraj natanko pred letom dni.
Poslabšanje osebnega doživljanja razmer
Tudi indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je zadnji vikend v oktobru dosegel rekordno nizko vrednost, to je -44, kar je za 17 odstotnih točk nižje kot v sredini oktobra.
Podobno nizke ravni indeksa normalnosti so v družbi Valicon sicer beležili v času od sredine oktobra lani, do sredine aprila letos, ko je bila dosežena tudi do sedaj najnižja vrednost.
V primerjavi s to meritvijo, se je osebno doživljanje razmer poslabšalo predvsem na ravni odgovora, da je situacija »neprijetna, utrujajoča«, s čimer je zadnji vikend svoje počutje opisala več kot polovica vprašanih.
Opazno večje odobravanje pogoja »PCT«
V času od zadnje meritve se je občutno dvignil delež tistih, ki podpirajo pogoj PCT. Takoj po 15. septembru, ko je stopil v veljavo vladni odlok, ki so mu sledili protesti in nemiri, je večina javnosti pogoj zavračala, razmerje je bilo takrat 53 odstotkov »proti« in 47 odstotkov »za« uvedbo pogoja PCT.
Mesec in pol kasneje je to razmerje obrnjeno, zdaj pogoj PCT podpira 61 odstotkov vprašanih, 39 odstotkov ga zavrača.
Najbolj opazna je ta razlika pri najbolj skrajnih odgovorih – po uvedbi je bilo »zelo proti« temu pogoju več kot tretjina vprašanih 36 odstotkov, danes le še 20 odstotkov), medtem ko je danes »zelo za« pogoj 34 odstotkov, v začetku 24 odstotkov.
Občutno manj samozaščitnega vedenja glede na začetek epidemije
V tokratni meritvi so v družbi Valicon ponovno preverili nekatere oblike samozaščitnega ravnanja ter rezultate primerjali s prvo meritvijo marca 2020 ter podobno meritvijo februarja 2021.
Samozaščitno vedenje je prav v vseh pogledih manj prisotno, v nekaterih primerih občutno, glede na začetek epidemije in še posebej glede na februar 2021, v času vrhunca drugega vala in pretežnega zaprtja javnega življenja.
Preventivnega obnašanja najmanj pri obšolskih aktivnostih in otroških zabavah
Marca 2020, tik pred uradno razglasitvijo epidemije, je več kot polovica vprašanih zatrdila, da si roke umivajo pogosteje kot pred pojavom virusa, danes je takšnih le še 38 odstotkov. V večji meri se ohranja navada rednega razkuževanja rok, ki je na podobni ravni kot marca 2020, a nekoliko nižji kot februarja 2021.
Najbolj občutna je razlika pri obiskovanju obšolskih aktivnosti ter rojstnodnevnih zabav med otroki, tu je preventivnega izogibanja temu precej manj kot marca lani.
Razlika je opazna tudi pri obiskovanju lokalov in drugih podobnih javnih prostorov, tega je precej več kot marca 2020.
Vedno manj uporabe zaščitnih mask
Glede na december 2020 pa se do neke mere opušča tudi uporaba zaščitnih mask.
Če je decembra 2020 še 90 odstotkov vprašanih zatrdilo, da vedno nosijo maske v zaprtih javnih prostorih, je takšnih danes le še 76 odstotkov. Razlika se je »preselila« k odgovoru, da to za njih velja je delno, medtem ko jih slabih pet odstotkov odgovarja, da mask v zaprtih javnih prostorih večinoma ne nosijo.
Razlika je še občutnejša pri uporabi mask na odprtih javnih površinah, kjer masko uporablja le dobra polovica vprašanih, decembra 2020 pa je bil ta delež bistveno višji, 90 odstotkov, pri čemer velja opomba, da je bil takratni odlok o uporabi mask zunaj strožji od trenutnega.
Družba Valicon je raziskavo izvedla v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Od 29. do 31. oktobra je v raziskavi sodelovalo 520 ljudi.
Starejše novice
