Po naravni katastrofi: Glavnina padavin je padla v manj kot šestih urah

»V četrtek, 3. avgusta, se je višinska dolina s hladnim atlantskim zrakom iznad zahodne Evrope pomaknila proti jugu nad zahodno Sredozemlje, vremenska fronta je valovila prek Alp. V petek, 4. avgusta, je višinska dolina zajela tudi severno in osrednje Sredozemlje. Ob tem je nad severnim Sredozemljem nastalo tudi plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta pa se je nad Slovenijo zadrževala od noči na petek pa vse do sobote dopoldne – torej skoraj 36 ur.«

Opisana vremenska situacija je bolj kot za sredino poletja značilna za jesensko oziroma zimsko obdobje, ko temperatura površja Sredozemskega morja ni več kot visoka kot avgusta.

Kako se je začelo

V četrtek se je nad Slovenijo krepil jugozahodni veter, proti večeru pa so na zahodu države že nastajale predfrontalne nevihte.

»Padavine z nevihtami in močnimi nalivi, ki so se stalno obnavljali, so v noči na petek zajele predvsem južno predgorje Julijskih Alp ter Idrijsko, Gorenjsko, Koroško in Zgornjesavinjsko dolino. Krajevno izdatne občasne padavine so se po vsej Sloveniji nadaljevale še ves petek in prvo polovico sobote. Pri tem se je težišče padavin iznad zahodne in osrednje Slovenije počasi pomikalo nad vzhodne in jugovzhodne kraje.«

S pomikom ciklona proti vzhodu v soboto popoldne je dež oslabel in v noči na nedeljo prehodno ponehal. Že v nedeljo čez dan je Slovenijo od zahoda prešla nova vremenska fronta s plohami in nevihtami, a so bile padavine le krajevno obilne.

Prvo opozorilo

Meteorološka prognostična služba je 3. avgusta, ob 9. uri, izdala prvo opozorilo pred nalivi in obilnimi padavinami.

Prvotno je bila za obdobje od četrtka pozno popoldne do sobote dopoldne izdana druga najvišja stopnja vremenskega opozorila za vse regije, to je oranžna. Po četrtkovi novinarski konferenci, na kateri so govorili o resnosti vremenske situacije in pričakovani zaostritvi opozorila, so v petek zgodaj zjutraj stopnjo vremenske ogroženo za obe severni regiji in osrednjo Sloveniji dvignili na najvišjo, rdečo stopnjo, ob 9. uri pa tudi za jugovzhodni del države. Drugo najvišjo stopnjo vremenskega opozorila so za vso Slovenijo izdali tudi za nedeljo popoldne, 6. avgusta.

3. avgusta pozno dopoldne se je za dobro uro vzpostavil pas obnavljajočih se padavin od kobariškega območja proti Jesenicam, a to je bil le uvod v izjemno vremensko dogajanje naslednjih 36 ur.

»Le malo kasneje se je naslednji, bolj izrazit in daljši padavinski pas vzpostavil nad skrajno severovzhodno Italijo proti Beljaku, padavine pa so se pri nas pojavljale zlasti ob severni in južni državni meji. Proti večeru so se padavine na severozahodu Slovenije okrepile, izrazit padavinski pas z nalivi pa je med 19. in 22. uro prešel severno polovico Slovenije.«

Umirjanje razmer

»Proženje ploh in neviht se je v zelo ugodnih vremenskih razmerah zlasti nad alpsko-dinarsko pregrado nadaljevalo in se sredi noči zgostilo na območju od Trnovskega gozda prek Gorenjske proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Tu so se nalivi obnavljali več ur zapored in se pomikali naprej proti Koroški, severu Štajerske in jugovzhodnemu delu Avstrije. Glavnina padavin je padla v manj kot šestih urah.«

Burno vremensko dogajanje se je začelo umirjati šele okoli 7. ure zjutraj 4. avgusta, ko se je težišče padavin dopoldne selilo v jugozahodni in južni del države. Občasne padavine, sprva tako v obliki krajevnih nalivov kot večjih padavinskih območij, pozneje pa v obliki enakomernega dežja, so bile po Slovenije tudi v drugem delu 4. avgusta in sprva še 5. avgusta.

Sredi dne in popoldne 5. avgusta je bilo v južni in vzhodni Sloveniji večinoma brez padavin, od osrednje proti severni in zahodni Sloveniji pa je še rahlo do zmerno deževalo. Zvečer so se padavine umaknile proti severu, v Avstrijo, s tem pa počasi ponehale.

Do zgodnjega nedeljskega jutra, 6. avgusta, nikjer po Sloveniji ni bilo omembe vredne količine padavin, nato je v večjem delu Slovenije prehodno rahlo do zmerno deževalo, a padavine niso bile obilne. Popoldne so bile zlasti v zahodnem, osrednjem in južnem delu države plohe in nevihte, ki pa so le tu in tam prinesle večjo količino dežja in ponekod tudi drobno točo. Zvečer se je vremensko dogajanje povsod po Sloveniji umirilo.

Ogromna količina

3. avgusta zvečer in v noči na 4. avgust je v obnavljajočih se nalivih od zahodne Slovenije proti Koroški in severu Štajerske padlo ogromno dežja.

»Do 8. ure 4. avgusta smo v 24 urah na posameznih merilnih mestih izmerili več kot 200 milimetrov dežja in skoraj povsod v pasu od Zgornjega Posočja in območja Idrije proti vzhodu-severovzhodu, do Dravske doline, več kot 100 milimetrov dežja. V večjem delu Štajerske in Prekmurja je bilo padavin manj, ob meji s Hrvaško pod 30 milimetrov. Zelo malo ali nič padavin pa je bilo od Slovenske Istre in Krasa prek večine južne polovice Slovenije.

Obilnejše padavine so to območje zajele 4. avgusta čez dan in do jutra 5. avgusta je bilo težišče padavin, padlo jih je tudi okoli 100 milimetrov, v jugozahodnem delu Slovenije. Proti severu in vzhodu Slovenije je bilo padavin sicer manj, a še vedno precej, od 30 do 80 milimetrov. Deževje se je 5. avgusta umirilo, krajevno pa so v zahodnem in južnem delu Slovenije več padavin prinesle tudi nevihte 6. avgusta popoldne. Skupno je v 72 urah, do 6. avgusta zjutraj, v večjem delu Slovenije padlo med 100 in 300 milimetrov dežja, manj le v delu Primorske in ob vzhodni meji s Hrvaško.«

Še posebej izjemna je bila višina padavin na merilnih mestih Pasja ravan, Suha pri Škofji Loki, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in Zavodnje. Tu je bila izmerjena višina padavin celo daleč nad srednjo oceno za 250-letni povratni nivo.

»Neurja in obilne padavine od 3. do 6. avgusta so skoraj v vseh občinah po Sloveniji povzročila težave ali gmotno škodo.«