Kako ustrezno ravnati z domačimi oziroma rejnimi živali ter s poplavljenim senom oziroma krmo? Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pojasnjuje.
Če domače živali ali rejna živina niso bile neposredno prizadete zaradi poplav, jim je treba zagotoviti ustrezno bivališče ter krmo.
»Vsa krma, ki je bila v stiku s poplavnimi vodami, se smatra kot neustrezna zaradi možnega mikrobiološkega, kemijskega ali fizikalnega onesnaženja, zato jo je potrebno ustrezno odstraniti. Opremo ali materiale, ki prihajajo v stik z domačimi in rejnimi živalim pa je potrebno pred ponovno uporabo ustrezno očistiti in razkužiti, v kolikor je bila v stiku s poplavnimi vodami.«
Na še ogroženih oziroma poplavljenih območjih je treba živali namestiti v suh prostor in jim zagotoviti ustrezno krmo in vodo. V primeru spremembe zdravstvenega stanja živali oziroma poškodb je treba obvestiti veterinarja, v primeru pogina pa veterinarsko-higiensko službo.
»V kolikor območje ni dostopno za veterinarja oz. veterinarsko-higiensko službo oz. nimajo na voljo krme in vode, naj lastniki o tem obvestijo pristojni štab civilne zaščite. Tudi v primeru, ko iz drugih objektivnih razlogov zaradi poplav rejci ne morejo poskrbeti za svoje živali, naj o tem obvestijo pristojni štab civilne zaščite.«
Zmočeno seno je treba odstraniti, ker ni primerno za krmo, in sicer čim prej, da ne plesni suho seno in se prepreči samovžig.
»Mokrega sena se ne sme sušiti v prevetrovalnih napravah, ker lahko pride do samovžiga. Skladiščeno seno, za katerega obstaja možnost, da se je zmočilo ali je bilo dalj časa izpostavljeno vlagi, je potrebno vsak dan kontrolirati in meriti temperaturo. Če se segreva, je treba ukrepati.«
Iz silosov, v katere je vdrla voda, je treba odstraniti zmočeno silažo, če je to mogoče. Silaža, ki jo je zmočila s fekalijami onesnažena voda, ni uporabna za krmo.
Če so bile bale v celoti potopljene, niso uporabne za prehrano živali, to še posebej velja za krave molznice.
»Če je v balo vdrla manjša količina čiste vode, bo silaža uporabna. V kolikor so bile bale v onesnaženi vodi (gnojnica, fekalije) in je v balo vdrla taka voda, pa take silaže ne smemo krmiti.«
Glede krme velja, da se posledice poplav pokažejo pozneje v obliki plesnivosti, oprhnelosti in drugega kvarjenja.
»Mnogo manjša gospodarska škoda bo, če sumljivo krmo zavržemo, kot pa da z njo tvegamo, da živali zbolijo ali celo poginejo. Čim hitreje in nemudoma je potrebno iz krme odstraniti vlago. Voda za napajanje živali mora biti čista brez primesi. Če se le da, živalim ne ponujamo vode, ki je motna in vidno onesnažena. Voda se lahko tudi klorira.«
Za pomoč pri odločitvah, katera krma oziroma voda je še ustrezna in primerna za krmljenje živali, se kmetije lahko obrnejo na Javno službo kmetijskega svetovanja in njihove specialiste za prehrano živali.
