14. november je svetovni dan diabetesa.
V Sloveniji je že več kot 120 tisoč sladkornih bolnikov, v Evropi pa že več kot 61 milijonov, število, ki strmo narašča.
Medicinski pripomočki so ključni za izid zdravljenja diabetikov in za obvladovanje finančnega bremena bolezni, zato v Zbornici MedTech Slovenija na 14. november, svetovni dan diabetesa, opozarjajo na vrednost, ki jo v zdravstvenem sistemu in pri obravnavi sladkornih bolnikov ustvarjajo kakovostni, sodobni in dostopni medicinski pripomočki.
Z boljšim upravljanjem sladkorne bolezni lahko bolniki prispevajo k boljšim izidom zdravljenja, višji kakovosti življenja ter manjši obremenitvi zdravstvenih sistemov in širših družbenih struktur.
»Razvoj medicinskih pripomočkov je izjemno hiter. Še v 70-ih letih so bili diabetiki odvisni od diagnostičnih pripomočkov, ki so tehtali več kot pet kilogramov. Danes so jim na voljo sodobni merilniki glukoze v krvi, ki tehtajo le nekaj več kot dvajset gramov, so 500-krat manjši in 24-krat hitrejši. Prihajajo tudi nove tehnologije, ki temeljijo na podatkih, zato terjajo stalno spremljanje bolnika. Ti podatki rešujejo življenja in nam pomagajo močno povečati kakovost življenja sladkornih bolnikov, hkrati pa omogočajo velike prihranke,« je povzela Polona Mežan, direktorica Zbornice MedTech Slovenija.
Poudarja, da imajo medicinski pripomočki in tehnologije moč, da z učinkovitim diagnosticiranjem, spremljanjem in zdravljenjem milijonom ljudi s sladkorno boleznijo omogočijo, da se lahko vrnejo k polnemu in produktivnemu življenju.
Izdatki za obvladovanje sladkorne bolezni se povečujejo
V Sloveniji so se celotni neposredni izdatki za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju med 2019 in 2022 povečevali v povprečju za 12,5 odstotkov letno. Še posebej dragi so zapleti zaradi nezadostnega obvladovanja bolezni.
Izdatki zanje namreč presegajo polovico neposrednih celotnih izdatkov za obvladovanje sladkorne bolezni, je pokazala raziskava Petre Došenovič Bonča z Ekonomske fakultete, ki jo je predstavila na nedavnem FORUMU MedTech Slovenija.
V Sloveniji je na področju obvladovanja sladkorne bolezni potrebna digitalizacija.
Po indeksu, ki je nastal pod okriljem raziskave medijske hiše The Economist leta 2020, se Slovenija uvršča med države, ki na nacionalni ravni še nima smernic digitalizacije obravnave diabetičnih bolnikov in so srednje pripravljene na digitalno prihodnost obvladovanja diabetesa. Prizadevanja bo torej treba okrepiti, saj bi prav digitalizacija zdravstvene obravnave sladkornih bolnikov, vključno z registrom diabetičnih bolnikov, lahko bistveno pripomogla k obvladovanju stroškov.
Temu pritrjujejo tudi strokovnjaki, ki so na pobudo Zbornice MedTech mnenja in izkušnje izmenjevali na nedavnem dogodku FORUM MedTech Slovenija.
Za bolnike tipa ena kot tipa dva, velike spremembe
»Na področju medicinskih pripomočkov bi potrebovali strategijo na državni ravni, saj pripomočki niso samo tržno blago, ampak so zelo pomemben dejavnik pri izidih zdravljenja,« je poudaril Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke pri direkciji Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predvsem pri tehnologijah in pripomočkih pozitivne spremembe
»Dobro spremljanje bolezni pripomore k obvladovanju kasnejših zapletov ali pa, da do zapletov sploh ne pride, kar pomeni manj izdatkov za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je na dogodku povedal predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton, tudi sam diabetični bolnik tipa 1, ki pri tehnologijah in pripomočkih opaža velike, pozitivne spremembe.
Diabetolog Andrej Janež je na dogodku poudaril, da je tudi zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 v zadnjih petih letih doživelo velik napredek, na voljo je več terapevtskih možnosti, v uporabo prihajajo tudi zdravila, ki spremenijo izhode zdravljenja. Vendar se zdravniki želijo prepričati, kako določena terapija vpliva na vsakega posameznega bolnika.
»Slovenije brez registra diabetičnih bolnikov si v naslednjih letih sploh ne predstavljam. Podatkovna baza bo nujna za spremljanje,« je povedal Janež.
Na področju zdravljenja sladkorne bolezni obstajajo možnosti za napredek
»Pri registru sta pomembna dva vidika: vpogled v podatke, pa tudi napovedi. Vpliv terapije je namreč odvisen tudi od genetskih predpostavk. Nekdo lahko dobiva odlično zdravilo, a se nanj ne odziva dobro ali pa mu celo škodi. Menim, da bo v kratkem nedostojno zdraviti brez napovednih modelov,« je razvoj personalizirane medicine napovedal diabetolog Iztok Štotl.
Sladkorni bolniki imajo večjo verjetnost pojava zdravstvenih zapletov
Najpogostejši zdravstveni zapleti se pojavijo zaradi prizadetosti arterij, oči, ledvic in živcev.
Sladkorna bolezen pa značilno prizadene tudi velike arterije srca, vratu, glave, nog in vse ostale arterije kar vodi v večjo pojavnost srčnega infarkta, možganskih kapi in perirferne arterijske bolezni.
Diabetiki pa imajo tudi večje tveganje za invazivne pnevmokoke okužbe
Povečana koncentracija glukoze v krvi pri sladkornih bolnikih zavira delovanje imunskega sistema, kar vpliva na težji potek okužb, ki so lahko na žalost tudi smrtne.
Izkazalo se je, da osebe s sladkorno boleznijo za pnevmokokimi okužbami zbolevajo petkrat pogosteje v primerjavi z vrstniki brez sladkorne bolezni.
Še dodatno tveganje pa je še večje pri starejših osebah nad 65 let, osebe s sočasnimi kroničnimi pljučnimi, srčnimi, ledvičnimi in jetrnimi boleznimi, alkoholiki in kadilci.
