Gre za prvi tovrstni avtomatizirani sistem v bolnišničnih lekarnah v Sloveniji, ki izboljšuje sledljivost zdravil, varnost pacientov in razbremenjuje zaposlene.
Lekarna Onkološkega inštituta Ljubljana je kot prva med slovenskimi bolnišnicami uvedla sodoben skladiščni robot za shranjevanje in izdajo zdravil. Avtomatizirani sistem prinaša večjo varnost pacientov, boljši nadzor nad zalogami ter hitrejšo oskrbo bolnišničnih oddelkov.
Robot omogoča popolnoma avtomatizirano upravljanje zdravil – od vnosa in shranjevanja do izdaje. Vsaka posamezna škatlica je ob vnosu označena s črtno ali 2D kodo, kar zagotavlja popolno sledljivost po seriji in roku uporabe ter bistveno zmanjšuje možnost napak pri izdaji.
Hitrejši procesi in manj možnosti za napake
Sistem deluje po načelu tako imenovanega kaotičnega skladiščenja, pri katerem robot optimalno izkoristi razpoložljiv prostor. Ob naročilu zdravil prek bolnišničnega informacijskega sistema robot samodejno poišče in izda ustrezna zdravila ter jih pripravi za posamezne oddelke.
Tak način dela pospeši pripravo dnevnih dobav in hkrati izboljša pregled nad zalogami, saj sistem v vsakem trenutku natančno ve, kje se nahaja vsaka posamezna škatlica zdravila.
Razbremenitev zaposlenih v lekarni
Avtomatizacija pomeni tudi manj fizičnega dela za zaposlene, saj odpade ročno iskanje zdravil po policah. Priprava oddelčnih naročil je po navedbah inštituta od dvakrat do trikrat hitrejša, inventura pa je mogoča v zelo kratkem času.
»Avtomatizacija pomeni pomemben napredek tako za zaposlene kot za bolnike. Procesi shranjevanja, izdaje in upravljanja zalog zdravil so hitrejši, napak je manj, hkrati pa so zaposleni razbremenjeni fizičnega dela,« poudarja Monika Sonc, vodja lekarne Onkološkega inštituta Ljubljana.
Del širše digitalizacije zdravstva
Ob prevzemu skladiščnega robota je direktorica inštituta Zlata Štiblar Kisić izpostavila, da gre za pomemben korak v smeri digitalizacije podpornih procesov v zdravstvu.
»Z napredno novostjo krepimo visoke standarde varnosti naših bolnikov, izboljšujemo učinkovitost delovanja in pogoje dela zaposlenih. Naložba je primer odgovorne rabe sredstev za dolgoročne rešitve kakovostne zdravstvene obravnave,« je dejala.
Projekt se financira v okviru Načrta za okrevanje in odpornost s sredstvi Evropske unije – NextGenerationEU, njegova skupna vrednost pa znaša 425.170 evrov.
