Slika je simbolična.
STA
Sre, 6.12.2023 12:51
Po raziskavi PISA slovenski učenci pri matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti z nižjimi rezultati leta 2018.

Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2022 na področju matematične in naravoslovne pismenosti dosegli nadpovprečne rezultate, pri bralni pismenosti pa so pod povprečjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 

Na vseh treh področjih so dosegli nižje rezultate kot leta 2018, nižje je tudi povprečje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 

Pristojni napovedujejo razmislek o ukrepih, ki bi obrnili trend.

Matematična pismenost slovenskih učencev nadpovprečna 

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so ob hkratni mednarodni objavi predstavili prve rezultate mednarodne raziskave v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk 2022, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj.

Kot je navedla nacionalna koordinatorka raziskave s Pedagoškega inštituta Klaudija Šterman Ivančič:

»Na področju matematične pismenosti, ki je bila letos poudarjeno področje, so slovenski 15-letniki dosegli 485 točk, kar je značilno več od povprečja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je bilo 472 točk.« 

Ob tem pa Slovenija beleži negativen trend, saj so 15-letniki leta 2018 dosegli 509, povprečje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa je bilo takrat 489 točk. 

V lanski raziskavi imajo sicer med evropskimi državami značilno višje dosežke le Estonija, Švica, Nizozemska in Irska.

Slovenija je glede na dosežena povprečja iz vseh treh področjih zasedla 16 mesto na skupni lestvici sodelujočih držav (vir: PISA).

Temeljna matematična znanja dosega tri četrtine petnajstletnikov

Temeljna matematična znanja in spretnosti je doseglo 75 odstotkov slovenskih 15-letnikov, kar je manj kot v preteklih letih, prav tako je manj učencev doseglo najvišje ravni matematične pismenosti.

V Sloveniji so glede na raziskavo velike razlike v matematičnih dosežkih med dijaki iz različnih socialnoekonomskih okolij, in sicer za 92 točk.

 Za 147 točk pa je razlika med dosežki gimnazijcev in dijakov poklicnega izobraževanja.

Bralna pismenost podpovprečna 

Na področju bralne pismenosti je Slovenija v primerjavi z letom 2018, ko je dosegla 495 točk (povprečje OECD v letu 2018 je bilo 487), zdrsnila pod povprečje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 

Tokrat je dosegla 469 točk, kar je najnižji dosežek od začetka sodelovanja v raziskavi, povprečje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa je 476. 

V bralni pismenosti so med evropskimi državami pred Slovenijo še denimo Španija, Latvija, Hrvaška, Norveška, Portugalska, Belgija, Nemčija, Avstrija in Italija.

Poleg tega tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti, je opozorila Šterman Ivančič. 

Medtem ko jih je v letu 2018 to doseglo 82 odstotkov, je ta delež tokrat padel na 74 odstotkov. 

Najvišja bralna znanja in spretnosti dosegajo štirje odstotki slovenskih dijakov, v državah OECD pa je ta delež sedem odstotkov, je navedla Šterman Ivančič.

Iz prikaza je razvidno, da Slovenija spada v skupino držav (označene s sivo barvo), ki so glede bralne pismenosti značilno pod povprečjem OECD (vir: PISA).

Naravoslovna pismenost nadpovprečna, razlike med spoloma pri naravoslovju in branju

Na področju naravoslovne pismenosti so 15-letniki s 500 točkami (leta 2018 so dosegli 507 točk) nad povprečjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je 485 točk (v letu 2018 je bilo 489 točk). 

Značilno višji dosežek od Slovenije sta imeli med evropskimi državami Estonija in Finska.

Po besedah Šterman Ivančič pri matematični pismenosti v Sloveniji podobno kot v preteklosti ni značilnih razlik med spoloma, pri bralni in naravoslovni pismenosti pa dekleta dosegajo boljše rezultate.

Pri bralni pismenosti je razlika med spoloma 44 točk, kar je med večjimi v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Pri naravoslovni pismenosti so slovenska dekleta dosegla v povprečju 15 točk več, pri čemer pa na ravni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ni značilnih razlik.

Kakšne so nadaljnje usmeritve pristojnih? 

Šterman Ivančič je poudarila, da je rezultate raziskave vsekakor treba jemati resno. 

Šolski minister Darjo Felda je v odzivu napovedal podrobnejšo analizo in ukrepe, s katerimi bi obrnili trend. 

Po njegovih besedah bodo potrebni konkretni ukrepi, ne zgolj na načelni ravni. 

O tem, kakšni ukrepi bodo najustreznejši, bo po napovedih Felde v prihodnjih tednih razpravljala strokovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, usmeritve pa bodo vgradili v kurikularno prenovo učnih načrtov.

»Rezultati niso takšni, da bi nas vodili k nekemu pretiranemu zadovoljstvu,« pa je na prvi razpravi o rezultatih povedal direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Vinko Logaj in se vprašal, zakaj smo bili v preteklosti boljši. 

Eden od razlogov je po njegovi oceni v padcu deleža bruto domačega proizvoda za izobraževanje zadnjih deset let in v večanju socialne funkcije šole. 

Ob tem se je dotaknil pomanjkanja kadrov v šoli, menjave generacije in usposabljanja bodočih učiteljev, ki v šolski prostor prihajajo z drugačnimi vrednotami kot pred dvajsetimi leti.

Rezultati tokratne raziskave so tudi po mnenju dekana ljubljanske pedagoške fakultete Janeza Vogrinca slabi in zaskrbljujoči. 

Ne preseneča ga, da smo pri matematični in naravoslovni pismenosti padli. Meni, da je bralna pismenost temelj vsega in da ji je treba nameniti pozornost pri vseh predmetnih področjih. 

»Če bodo otroci videli starše, bodo tudi sami začeli brati,« je poudaril in pozdravil uvedbo nacionalnega preverjanje znanja tudi v tretjem razredu osnovne šole, ki ga predvideva zakon o osnovni šoli.

Azijske države še vedno prednjačijo

Na področju matematične, naravoslovne in bralne pismenosti so azijske države tudi lani ostale na vrhu. 

Nadpovprečno so se leta 2022 na omenjenih treh področjih izkazali učenci v 18 državah, na čelu je bil tako v zadnji raziskavi Singapur. Pri matematiki mu sledijo Macao, Tajvan, Hongkong, Japonska in Južna Koreja.

Vendar je glavni poudarek tokratne raziskave drugje. Kot je opozorila strokovnjakinja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za izobraževanje Irene Hu, so med letoma 2018 in 2022 zabeležili »padec uspešnosti učencev brez primere«. 

Kot enega glavnih razlogov so pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj izpostavili pandemijo covida-19, pa tudi krizo (ne)privlačnosti učiteljskega poklica, ki prizadene vse več držav in vpliva na kakovost poučevanja.

V raziskavi PISA, ki jo od leta 2000 objavljajo na tri leta, sodelujejo 15-letniki v različnih izobraževalnih programih iz držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in držav partneric. 

V raziskavi je lani sodelovalo 690.000 15-letnikov v 81 državah in ozemljih. Sodelovalo je tudi 6721 dijakov in učencev iz Slovenije.

Starejše novice