Slika je simbolična
Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Čet, 15.9.2022 18:00
50 milijonov evropskih gospodinjstev živi v energijski revščini, številna med njimi pozimi ne zmorejo ogrevati svojih domov. Vsak tretji Slovenec pa živi v neustreznih stanovanjskih razmerah.

Po podatkih letošnje raziskave Healthy Homes Barometer, ki jo je izvedla skupina VELUX, vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah.

21 odstotkov Slovencev pravi, da živijo v vlažnih in plesnivih domovih, medtem ko si osem odstotkov prebivalcev z nižjimi dohodki ne more privoščiti ustreznega ogrevanja.

Da bi rešili s tem povezane naraščajoče zdravstvene težave med stanovalci, zlasti otroci, je treba domove z omenjenimi težavami trajnostno obnoviti, opozarjajo v raziskavi.

Vsak tretji prebivalec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju

Najnovejša raziskava Healthy Homes Barometer 2022 izpostavlja slabo stanje evropskih nepremičnin in nujnost trajnostne obnove – za zdravje, dobro počutje in zmanjševanje vpliva na podnebje.

Prav zdaj, ko se Slovenija izvija iz primeža pandemije, je potreba po dostojnih, dostopnih in zdravih stanovanjskih objektih še toliko večja.

Trenutno je približno vsak tretji prebivalec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza. 

Slika je simbolična.

Od tega 21 odstotkov Slovencev živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, v stenah, tleh in temeljih se nabira vlaga, okenski okvirji pa so ponekod že nagniti.

Kar 15 odstotkov ljudi je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali se sliši z ulice, medtem ko osem odstotkov ljudi z nizkimi dohodki ne more ustrezno ogrevati svojega doma.

Štirje odstotki ljudi ugotavljajo, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe, pretemen dom pa kar hitro lahko vodi v depresijo in težave s spanjem. 

Skrb vzbujajoč vpliv na zdravje ljudi 

Raziskava Healthy Homes Barometer 2022 razkriva, da se 50 milijonov Evropejcev vsakič, ko se zbudijo na hladen dan, sooča z dilemo – jesti ali ogrevati. Živijo torej v energijski revščini, ob trenutni rasti cen energije pa lahko pričakujemo, da se bo ta skupina še povečevala.

Posledice energetske revščine pa so pogubne za zdravje, saj dvakrat več ljudi, ki živi v hladnih domovih, poroča o slabšem zdravstvenem stanju.

Izjemo skrb vzbujajoč podatek je tudi, da imajo ljudje, ki živijo v vlažnem domu ali domu s plesnijo, 40 odstotkov večjo verjetnost za razvoj dihalnih bolezni, največkrat astme. 

78 odstotkov ljudi se ne zaveda onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih 

Večina ljudi se zaveda onesnaženosti zunanjega zraka, ko govorimo o onesnaženosti zraka v zaprtih notranjih prostorih, pa je zavedanje izjemno nizko. Kar 78 odstotkov ljudi se ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih celo bolj onesnažen kot zunaj. In ta ima poleg vpliva na zdravje tudi vpliv na dobro počutje in zadovoljstvo.

Pri ljudeh, ki živijo ali delajo v prostorih z vsemi štirimi dejavniki tveganja, obstaja štirikrat večja verjetnost, da bodo poročali o slabem zdravju in nezadovoljstvu.

Raziskave prav tako kažejo, da ima pomanjkljivo ogrevanje skoraj dvakrat večji vpliv na zaznano počutje in zadovoljstvo z življenjem kot ločenost od partnerja. 

Slika je simbolična.

Rešitve – prezračevanje ter spodbujanje naložb v trajnostne in zdrave zgradbe

Naravno prezračevanje z odpiranjem oken je še vedno najbolj preprosta in stroškovno učinkovita rešitev. Tako osvežimo zrak, razredčimo vse patogene in zmanjšamo tveganja kontaminacije z virusi.

Poleg naravnega prezračevanja so pri ustvarjanju konstantne stopnje pretoka higienskega zraka učinkoviti tudi sistemi mehanskega prezračevanja, kot so grelne in prezračevalne enote ter klimatske naprave. 

Ker so podnebni ukrepi vse bolj nujni, je prenova stavb zdaj trdno zasidrana v političnem programu s pobudami, kot so Renovation Wave, zakonodajni sveženj Fit for 55 in uvedba nacionalnih načrtov za obnovo in odpornost.

Ta sredstva ustvarjajo priložnost za vlaganje v stavbe in izkoristek številnih prednosti, saj vlaganje zelo izboljšuje življenjske pogoje in zmanjšuje podnebne vplive.

Zdrave zgradbe igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti in bolezni. Z zmanjševanjem izpostavljenosti vlagi in plesni ter odpravljanjem pomanjkanja svetlobe v stanovanjih bi lahko izboljšali energetsko učinkovitost in okoljski odtis. Do leta 2050 bi to lahko pomenilo 1,07 milijarde evrov kumulativne gospodarske koristi.  

Starejše novice