V zadnjih nekaj mesecih je prišlo do bliskovitega porasta ponudbe storitev, ki jih poganja generativna umetna inteligenca.
Ob vseh prednostih, ki jih lahko prinašajo te storitve za potrošnika, na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da imajo tudi številne negativne posledice. Vse več je kršenja zasebnosti in osebne integritete ter ustvarjanja goljufij in dezinformacij.
Generativna umetna inteligenca ogroža pravice potrošnikov
Potrošniške organizacije v Evropski uniji in Združenih državah Amerike zato pozivajo, da morajo biti pravice potrošnikov v središču tako njenega razvoja kot tudi izvajanja.
»Zavedati se moramo, da generativna umetna inteligenca lahko razširja popolnoma ponarejene vsebine, kar lahko vodi do krize zaupanja, saj ljudje ne bodo mogli vedeti, ali je slika, besedilo, zvok ali video resničen ali sintetičen,« so ob tem izpostavili na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dodali so, da uporaba generativne umetne inteligence vzbuja resne pomisleke glede pravic in varnosti potrošnikov, saj ustvarja izzive, povezane z zasebnostjo in osebno integriteto, prevarami, dezinformacijami in podobno. Prav tako pa se moramo zavedati tudi velike porabe energije in drugih virov ob uporabi ali ustvarjanju umetne inteligence, kar ima lahko resne posledice za podnebje in okolje
»Ključnega pomena je, da se osredotočimo na ozaveščanje in opolnomočenje potrošnikov«
Potrošniške organizacije v Evropski uniji in Združenih državah Amerike so zato mnenja, da potrebujemo zakon o umetni inteligenci, ki bo čim bolj učinkovit v smislu zaščite potrošnikov pred škodljivo uporabo te tehnologije.
»Institucije Evropske unije pozivamo, naj se uprejo močnemu lobiranju velikih tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo da bi ublažili zaščito v nastajajočem zakonu,« je poudarila Ursula Pachl, namestnica generalnega direktorja Evropske potrošniške organizacije.
»V času, ko še čakamo na oblikovanje regulativ na področju umetne inteligence, je ključnega pomena, da se osredotočimo na ozaveščanje in opolnomočenje potrošnikov. Umetna inteligenca ima ogromen potencial, vendar morajo potrošniki prepoznati tudi nekatere pasti, predvsem v zvezi z njihovo zasebnostjo in varnostjo,« je dodala Petra Lovišček iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Nacionalni organi morajo ukrepati
Tovrstne težave se lahko, po mnenju potrošniških organizacij, sicer rešujejo le z roko v roki, kar pomeni, da morajo imeti ustrezni organi pregona vsa potrebna sredstva in pristojnosti za spremljanje tehnološkega razvoja ter za ukrepanje proti podjetjem, ki uporabljajo generativno umetno inteligenco brez upoštevanja zakonodaje.
Ta zakon bo pomembno vplival na razvoj in uporabo umetne inteligence. Vendar pa ljudje to tehnologijo že uporabljajo in škoda nastaja zdaj, v tem trenutku. Zato je pomembno, da nacionalni organi z odločnim ukrepanjem v času do sprejema evropske uredbe zapolnijo vrzel, so še izpostavili v skupnosti potrošniških organizacij.
Tehnologija ne sme biti neobvladljiva sila
V času do začetka uporabe zakonodaje Evropske unije o umetni inteligenci morajo pristojni organi raziskati, kje lahko novi generativni izdelki in storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, škodujejo potrošnikom, ter uveljaviti obstoječo zakonodajo o varstvu podatkov in varstvu potrošnikov.
Tudi Zveza potrošnikov Slovenije je včeraj poslala poziv k preiskavi generativne umetne inteligence na ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za visoko šolstvo znanost in inovacije, na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in v vednost informacijskemu pooblaščencu.
»Tehnologija ni in ne sme biti neka neobvladljiva sila, ampak jo je treba prilagoditi in oblikovati s temeljnimi pravicami, predpisi in družbenimi vrednotami. Če se tako odločimo, smo na tako imenovanem 'voznikovem sedežu'. Zavedati se moramo, da se je mogoče z mnogimi izzivi, s katerimi se soočamo, spopasti z zakoni, ki jih že imamo,« so še poudarili v zvezi potrošnikov.
Starejše novice
