Na trgovskih policah najdemo veliko živilskih izdelkov in prehranskih dopolnil, ki jih trgovci imenujejo superživila. Obljubljajo blagodejne ali celo zdravilne učinke ter čudežne in hitre rešitve za vse težave.
Takšna »superživila« najdemo predvsem v specializiranih in spletnih trgovinah, kjer je ponudba super hrane v zadnjih letih močno narasla. Takšne ponudbe, kot jo imamo zdaj, še ni bilo.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so se zato odločili preveriti, ali so ta živila res tako »super« ali so zgolj izdelki s praviloma super visokimi cenami.
Cene super hrane so višje
Pri pregledu ponudbe super hrane so hitro ugotovili, da so cene, v primerjavi s cenami običajnih živil, bistveno višje.
Za primerjavo, povprečna cena gozdnega medu, ki se ga dobi pri vseh večjih trgovskih ponudnikih, je 15 evrov za kilogram. Povprečna cena manuka medu, ki ga v specializiranih spletnih trgovinah označujejo kot »najbolj zdrav med na svetu« pa je kar desetkrat višja, to je 160 evrov za kilogram.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da trgovci pod poimenovanjem »super« praviloma prodajajo eksotična živila, dobavljena iz tujine.
V zadnjem času so to predvsem: alga spirulina, manuka med, chia semena, aronija, acai jagode, goji jagode, himalajska sol, izdelki s CBD in najrazličnejši praški.
Izraz superživilo le marketinška skovanka
Nekaterim izmed teh živil bi lahko zaradi posameznih sestavin pripisali nekatere funkcionalne učinke. To pomeni, da bi zaradi svoje sestave lahko prispevali k boljšemu zdravstvenem stanju ali zmanjšali tveganje za razvoj bolezni.
Kot primer so na Zvezi potrošnikov Slovenije dali chia semena oziroma semena oljne kadulje, ki vsebujejo esencialne omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Zaradi ustreznega razmerja med njimi imajo prav tako ugodno maščobno-kislinsko sestavo. Vendar jih zaradi tega še ne moremo vsepovprek opredeliti kot »super hrano«. Ugodno maščobno-kislinsko sestavo imajo namreč števila živila. Med njimi tudi repično olje, laneno olje, orehi …
Izraz superživilo je tako le marketinška skovanka, katere primarni namen je povečevati prodajo. Tovrstni živilski izdelki niso prav nič bolj zdravi in super kot običajna, nam dobro poznana živila, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Prehranska dopolnila: prekomeren vnos škoduje
Pri uživanju koncentriranih hranil in prehranskih dopolnil, ki so na spletu pogosto oglaševana kot superživila je potrebno vedeti, da prekomeren vnos posameznih hranil in drugih snovi zdravju lahko tudi škoduje. Zato je predvsem pri uživanju prehranskih dopolnil potrebno upoštevati priporočen dnevni vnos.
Prav tako je potrebno poudariti, da z uravnoteženo in pestro prehrano lahko zadostimo vsem potrebam po hranilih, zato uživanje prehranskih dopolnil ni potrebno.
Zakonodaja in označevanje superživil
Oglaševanje in označevanje funkcionalnosti živil je sicer regulirano z zakonodajo. V uredbi o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je zapisano, da je živilo lahko označeno z odobrenimi prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami samo takrat, kadar ima za to znanstveno dokazano podlago.
Zato mora biti vsako navajanje in namigovanje, da ima živilo ugodne prehranske lastnosti ali da ugodno vpliva na zdravje, znanstveno potrjeno. Kljub temu pri opredeljevanju, predstavljanju in trženju živil pogosto naletimo na kršenje zakonodaje, še dodajajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Neustrezno označevanje je še posebej pogosto in problematično na spletu, saj je izvajenje nadzora tam zelo težko.
Vse odobrene prehranske in zdravstvene trditve ter pogoje, pod katerimi se te lahko uporabljajo na označbi živil, so dostopne na spletni strani Evropske komisije, še sporočajo iz Zveze potrošnikov Slovenije.
