Po večmesečnem zaporednem zmanjševanju na najnižjo raven po letu 1990 se je registrirana brezposelnost julija sezonsko nekoliko povečala, največ zaradi novih prijav po izteku zaposlitev za določen čas. Konec julija je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 47.287 brezposelnih, kar je 2,4 odstotka več kot junija.
Na letni ravni se je število prijavljenih brezposelnih julija zmanjšalo za 13 odstotkov, so sporočili iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Za julij značilno sezonsko povečanje brezposelnosti
Kot so pojasnili, je za mesec julij značilno sezonsko povečanje registrirane brezposelnosti. V tem času se običajno manj brezposelnih oseb zaposli, več pa se jih pri zavodu prijavi po izteku zaposlitev za določen čas.
Pri tem prevladujejo osebe, ki jim delovno razmerje preneha na področju izobraževanja in tudi letos je med novimi prijavami po izteku zaposlitev za določen čas prevladovalo področje izobraževanja.
Na novo se je julija pri zavodu prijavilo 4985 brezposelnih, kar je 24,3 odstotka več kot junija in 0,5 odstotka manj kot pred letom.
Med njimi je bilo 2765 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 228 iskalcev prve zaposlitve, 25 brezposelnih zaradi stečajev in 755 presežnih delavcev. V primerjavi s predhodnim mesecem je bilo 50,9 odstotka več prijav po izteku zaposlitev za določen čas in 13,5 odstotka več prijav presežnih delavcev. Hkrati se je brezposelnih zaradi stečajev prijavilo 47,9 odstotka manj, iskalcev prve zaposlitve pa 27,2 odstotka manj.
Kateri kadri so najbolj iskani?
V primerjavi z lanskim julijem se je na novo prijavilo 16,5 odstotka več presežnih delavcev. Iskalcev prve zaposlitve se je prijavilo 25 odstotkov manj, brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas 5,3 odstotka manj in brezposelnih zaradi stečajev 45,7 odstotka manj.
Od 3876 brezposelnih oseb, ki jih je julija zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 2133 oseb. To je 32 odstotkov manj kot junija in 14,7 odstotka manj kot v lanskem juliju.
Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ prodajalcev, tajnikov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, komercialnih zastopnikov za prodajo, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, pa tudi voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, kuhinjskih pomočnikov, poslovnih sekretarjev, natakarjev, grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, frizerjev, delavcev s poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu ter upravljavcev žerjavov in dvigal.
Lansko leto v enakem obdobju več brezposelnih
Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izobraževanja, pa tudi iz zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti ter gradbeništva, so julija zavodu sporočili 12.670 prostih delovnih mest. To je 19,8 odstotka manj kot junija in 13,6 odstotka več kot julija 2022. Iskali so predvsem delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ter učitelje in vzgojitelje.
V obdobju prvih sedmih mesecev skupaj se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 0,5 odstotka manj brezposelnih kot v enakem obdobju leta 2022.
Zaposlilo pa se je 12,5 odstotka manj iskalcev zaposlitve kot pred letom dni. V povprečju je bilo v obdobju od januarja do julija brezposelnih 49.767 oseb na mesec, to je 16,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Brezposelnost na letni ravni nižja v vseh območnih službah
Delodajalci so letos do konca julija zavodu sporočili 100.716 prostih delovnih mest oziroma 1,2 odstotka manj kot lani v tem času.
Število brezposelnih se je julija v primerjavi z junijem zvišalo v vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje. Bolj kot na ravni države, kjer je bilo povečanje 2,4-odstotno, se je zvišalo v območnih službah Trbovlje, Ptuj, Kranj, Maribor, Velenje, Novo mesto in Nova Gorica.
Manjši porast od povprečja pa so beležile območne službe Celje, Ljubljana, Koper, Murska Sobota in Sevnica.
Na letni ravni se je brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj pa na območju Ptuja (-17,3 odstotka) in Kranja (-16,3 odstotka).