Minuli konec tedna se je v Postojni odvilo dvodnevno državno prvenstvo šolanih psov v organizaciji Slovenskega kluba nemških ovčarjev.
Ta se je takšnega podviga letos lotil prvič.
V dobro tekmovalcev in psov
Državno prvenstvo šolanih psov v slovenski kinologiji predstavlja vrhunec tekmovanj, uvodoma poudari predsednik Slovenskega kluba nemških ovčarjev Aleksander Česnik. Po številnih edicijah na Štajerskem in Primorskem je Česnik tekmovanje pripeljal v osrčje Notranjske, oziroma, kot ji pravi, dežele Martina Krpana.
Kot je bil silen slednji, so bili silni tudi napori organizatorjev. Organizacija takšnega dogodka terja obilico predpriprav, pove sogovornik: od usklajevanja lokacije, najema stadiona – Česnik ga je najel za štiri dni, da je lahko vseh 44 tekmovalcev iz sedmih kinoloških klubov tam tudi treniralo –, priprave terenov za sled (praviloma gre za kmetijske površine), prehrane za tekmovalce …
Vse za dobrobit tekmovalcev in njihovih psov, strne.
Vreme začasa priprav ni bilo obetavno. V četrtek in petek je tekmovalce močil dež; od njega so si lahko oddahnili v soboto, malo bolj klavrno pa je kazalo v nedeljo, a je vzdržalo.
Skratka, 44 tekmovalcev se je pomerilo v šestih različnih disciplinah, med katerimi vrhunec predstavlja IGP 3. V slednji so, kar se tiče zastopanosti in uspešnosti, kraljevali belgijski ovčarji. Je pa v tem oziru bilo bolj pestro v nižjih programih, kjer je bilo mogoče uživati tudi v delu miniaturnega bulterierja. In osnovnošolke ter njenega belgijskega ovčarja, ki jima po programu IBGH 1 ni bilo para.
Želi si poln stadion
Česnik je ponosen na dosežek svojega kluba, saj se je prireditev izkazala za vsesplošen uspeh. Meni, da so po letošnjem svetovnem prvenstvu v Novi Gorici več kot potrdili sloves, ki ga imajo Slovenci v kinoloških vodah, in sicer, da so sposobni organizacije na najvišjem nivoju. Da bi segli še višje, pa bo potrebno tesno sodelovanje s partnerji in veliko podpore.
»Vsi tekmovalci so pokazali odlično delo,« pove Česnik, ki je na lastni koži izkusil, koliko dela je treba vložiti, da se lahko kot tekmovalec udejstvuješ v kateri od disciplin. Prostor za izboljšave ostaja, saj se na tovrstnih dogodkih »zgodi točno tisto, kar nisi pričakoval od psa«.
Tretji deležnik so bili sodniki, ki so po Česnikovih besedah svoje delo opravili korektno.
Dogodek je sicer bil daleč od zaprtega, a pretiranega truda v obveščanje splošne javnosti letos niso vlagali. Ostaja pa to cilj za v prihodnje. Kakor tudi, da bi dogodek iz CACT »prekvalificirali« v CACIT, kar pomeni, da bi postal mednaroden, s čimer bi pritegnili tudi tekmovalec iz drugih držav, kar na račun dobrih poznanstev ne bi terjalo pretiranih naporov.
Pestro leto
Pod črto, zdaj ko je »stvar dodobra prespal«, Česnik oceni, da je bila po dveh poletnih taborih, na katerih so se lahko kalili kinološki zanesenjaki, več kot uspešna izvedba državnega prvenstva za Slovenski klub nemških ovčarjev »češnja na torti«.
Ali bo režija naslednjega državnega prvenstva, ki je precejšen finančni zalogaj, spet v režiji Česnika in njegovega kluba, zaenkrat še ni mogoče reči – odločitev je na plečih Kinološke zveze Slovenije.
Pove pa, da ima »en kup norih idej«, zdaj ko je »test, da znajo in zmorejo«, uspešno opravljen.