Od ponedeljka je v gorah, nad okoli 1200 metri, zapadlo od 50 do 80 centimetrov snega, snežilo je vse do dolin. Snežna odeja se je zlasti v sredo čez dan v sredogorju že nekoliko ojužila.
Ob sneženju je predvsem okoli vrhov in grebenov pihal šibak do zmeren severovzhodnik, ki je prenašal sneg in gradil snežne nanose. Snežna odeja se večinoma globoko predira, zato je gibanje oteženo.
Razmere so povsem zimske. V visokogorju so vetru izpostavljena mesta spihana vse do poledenele podlage, zato je tam nevarnost zdrsa.
Predvsem na strmih pobočjih je pričakovano spontano plazenje nesprijetega snega. Okoli vrhov in grebenov so mesta z napihanim snegom, ki se lahko sprožijo že pod majhno obremenitvijo. Ponekod je pod napihanim snegom lahko tudi sodra ali babje pšeno, ki predstavlja šibko plast.
Ob postopni otoplitvi se bodo v sredogorju prožili plazovi mokrega snega, zlasti nevarna bodo strma s travo porasla območja.
Zaradi odjuge
Nevarnost proženja plazov je tretje stopnje zaradi odjuge. Plazovi mokrega snega se bodo spontano prožili vsak dan nekoliko višje - danes predvsem v sredogorju, v soboto in nedeljo pa tudi na najvišjih vrhovih.
Na posameznih pobočjih bodo možni tudi večji snežni plazovi. V sredogorju se bo snežna odeja pospešeno preobražala in talila.
Zaradi razjasnitve bo ponoči snežna odeja pomrznila, krepila se bo skorja. Jugozahodni veter bo v visokogorju občasno še prenašal rahel sneg, nastali bodo novi snežni zameti.
»Pri obiskovanju gora, še posebej visokogorja, veljajo vsa priporočila za zimski obisk gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo - cepin, dereze in čelado - in znanje uporabe te opreme, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost.
Kljub pomladanski situaciji niso izključeni plazovi mokrega snega, najbolj nevarno pa je ta čas zapadno kamenje. Če vaša načrtovana pot poteka pod stenami, priporočamo, da se v območju sten zadržujete zgodaj zjutraj,« opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Pred odhodom v gore oziroma hribe načrtujemo svojo pot. V dolini nekomu povemo, kam se odpravljamo, kakšni so naši cilji in kdaj se nameravamo vrniti. Izlet prilagodimo svojim izkušnjam in znanju, nato fizičnim sposobnostim, saj so te marsikdaj višje od pričakovanega.
Na pot (ne glede na aktivnost, naj bo to hoja, kolesarjenje, tek) se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo vedno obvezna planinska oprema: osebni komplet prve pomoči, naglavna svetilka z rezervno baterijo, alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča za toplotno zaščito v primeru nesreče ali nenačrtovanega bivaka, mobilni telefon s polno baterijo, tiskani planinski zemljevid novejše izdaje in kompas, železna rezerva, tj. visokoenergijska hrana z dolgim rokom trajanja, in zadostna količina brezalkoholne, izotonične tekočine.
Ne pozabimo na zaščito pred močnim pomladnim soncem, vetrom in mrazom in polvisoke ali visoke čevlje s kakovostnim podplatom.
Starejše novice
