Na Facebooku je zaokrožil zapis ene izmed uporabnic Slovenskih železnic, ki je v soboto, 27. avgusta na potniškem vlaku in železniški postaji bila deležna nezavidljive izkušnje.
Kot je zapisala, se je na oblačno soboto vračala iz Velenja v Maribor in že na spletu so Slovenske železnice med opombami voznih redov obveščale o nadomestnih prevozih med Celjem in Mariborom.
Ker naj ji sprevodnica na odseku Velenje - Celje ni znala povedati, kje in kdaj se prestopa na nadomestni prevoz, se je obrnila na prodajalca kart. Ta pa naj bi ji je povedal le, da namesto ICS vlaka v Maribor pelje avtobus, za potniški vlak pa prav tako pa ni vedel.
»Bodo povedali po zvočniku,« naj bi ji zagotovil.
»Dobro, čakam na peronu potniškega, ki pride s približno 20-minutno zamudo. Sprevodnica ob štemplanju karte pove, da v Pragerskem presedamo na bus do Rač, tam pa spet nazaj na vlak do Maribora,« je zapisala.
Izstopijo iz vlaka in premraženi v dežju iščejo nadomestni avtobus
Malo za Slovensko Bistrico pa se srečajo z nevihto.
»Veter ful piha, nebo se utrga, voda biča šajbe. S sopotniki, vsi v poletnih cotah, se spogledujemo, ker vemo, da smo tik pred Pragerskim in bomo mogli v tole?! Da,« je še zapisala in dodala:
»Skupaj s sprevodnico se odpravimo z vlaka, na peronu, tir 3, je sicer streha, v temnem podhodu brez luči pa že konkretno vode, postaja je gradbišče, tako da ne moremo pod streho, toča.«
Kot je pojasnila, je nekaj ljudi premočenih do gležnjev teklo v smer, kjer naj bi bil avtobus, a ga ni bilo. Nato so se zatekli v polzaprt prostor slaščičarne in čakali.
»Sprevodnica teče nazaj proti postaji, z njo še dve ženski, mi se strinjamo, da bo avtobus najbrž poslala do nas. Čez nekaj minut pripelje bus, vsi mi v tem neurju stečemo čez cesto, ne, ni pravi, je od železnic, a on je za danes končal,« je nadaljevala zgodbo.
Premraženi so se vrnili pod streho, ki je zamakala, nad njimi pa je bobnela toča. Pol skupine se je ločilo, tudi sprevodnice ni bilo več tam.
Neprijazni tudi uslužbenci: 'Obrnite se na prometnika'
Kot zapiše, se je odločila, da pokliče Slovenske železnice in opiše situacijo.
»Špela na drugi strani pravi, obrnite se na prometnika. Povem še enkrat, da smo 500 metrov od postaje, veter nosi veje okoli, a bo prišel avtobus? Ona o tem nič ne ve, lahko pa poskusimo ujet ICS, ki bo zdej enkrat šel proti Mariboru. Kdaj? Ne vem točno, kmalu,« nadaljuje.
Z gostujočo profesorico iz Španije se nato opogumita in tečeta na peron, a vlaka nikjer. Še enkrat pokliče Slovenske železnice. »Neprijazna Špela pravi, da je menda šel že mimo, bo pa potniški čez eno uro. Čez eno uro? Še vedno dežuje, nebo je rjavo, zmeraj bolj mrzlo je, za popizditi je, sam na koga nej popizdim? Na zrušeno postajo?« se spominja.
Bil je že večer, ko je po drugo potnico iz Maribora prišel mož in z gostujočo profesorico sta lahko odšli z njima do Maribora. Po poti jima je dejal, da je tudi sam klical na železniško postajo v Maribor in da naj bi vlak, iz katerega so morali izstopiti, šel vse do Maribora.
»Morda pa zato ni bilo avtobusa? Medtem ko smo vedrili, smo sfalili tudi naslednjega, s katerim so se najverjetneje odpeljali sprevodnica in preostala druščina,« je še zapisala uporabnica.
Pri tem pa se sprašuje: »Kdo se nam bo opravičil? Tudi za neprijaznost uslužbenke po telefonu? Zakaj ni bilo avtobusa? Zakaj nas je sprevodnica odpeljala z vlaka, če je ta res nadaljeval vožnjo v Maribor? Živa in zdrava sem, a to se ne sme zgodit nobenmu več!«
Starejše novice
