Kako ga prepoznati in kako ukrepati?
O Oslovskem kašlju in njegovem širjenju beremo v zadnjih mesecih, saj novice o izbruhih prihajajo iz različnih evropskih držav. Po širjenju na Hrvaškem, kjer so razglasili epidemijo, so jo nato decembra lani razglasili še v Srbiji, v Beogradu so zaradi oslovskega kašlja umrli kar štirje otroci.
Kako je pri nas?
»V letu 2024 smo do 13. marca prejeli 381 prijav primerov oslovskega kašlja. V letu 2023 pa je bilo skupaj prijavljenih 125 primerov,« so sporočili iz NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje).
To pomeni, da so v nekaj mesecih prejeli skoraj trikrat več prijav kot v celem prejšnjem letu. Glede na te podatke lahko govorimo o izbruhu, za kar pa je odgovorna tudi precepljenost proti tej bolezni. Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih.
Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, pa s časom upada. Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje zaenkrat samoplačniško, pravijo na NIJZ.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo tudi za nosečnice. Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji (eRCO) proti oslovskemu kašlju v letu 2023 cepilo več kot 1000 nosečnic.
Obvezni program cepljenja
Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.
Bolezen večkrat ni prijavljena
Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena.
Kako ukrepati?
Ob pojavu izbruha kapljičnih nalezljivih bolezni, kot je npr. oslovski kašelj (ali več primerov škrlatinke in/ali angine, gripe; primer gnojnega meningitisa) v vrtcih ali šolah je treba upoštevati splošna navodila za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, še svetujejo na NIJZ. Na izbruh nalezljive bolezni v vrtcu je treba obvestiti območno enoto NIJZ in glede na mnenje epidemiologa tudi starše vseh otrok. Bolne otroke je treba skladno z možnostmi ločiti od zdravih, poostriti je treba higienske ukrepe ter prostore temeljito prezračiti vsako uro, omejimo druženje z drugimi otroci. Skladno s priporočili se lahko otrok, ki je zbolel za oslovskim kašljem vrne v vrtec ali šolo po 5 dneh od začetka antibiotičnega zdravljenja, oziroma po 21-ih dneh od začetka bolezni, če ni bilo antibiotičnega zdravljenja
