Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani se je odzvala na polemiko v zvezi z odlovom nutrij.
Pred dnevi smo poročali, da naj bi se s 1. avgustom začel odlov nutrij na Ljubljanskem barju.
Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, je predala skoraj 25.000 podpisov pod peticijo, s katero predstavniki 20 društev in organizacij temu nasprotujejo.
Gaber je v videu, ki ga je pozneje objavila, med drugim dejala, da je v študiji Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je naročil Krajinski park Ljubljansko barje – v študiji je kot najboljša metoda predlagan ravno odlov – prepoznala izražen motiv za sistemsko korupcijo.
Zdaj se je odzvala Biotehniška fakulteta. Avtor študije Hubert Potočnik, katerega je Gaber v svojem videu tudi poimenovala ter dodala, da je tudi član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije, se je sicer že odzval.
»Izjemno nas žalostijo tovrstne izjave, saj bi si želeli, da bi bile javne osebnosti prve, ki bi opozorile na problem pojavljanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki pogosto zahteva širši pogled na problematiko.«
Invazivna tujerodna vrsta
Na Biotehniški fakulteti so poudarili, da v javnosti pogosto opažajo »poenostavljene razlage osnovnih bioloških pojmov oziroma konceptov«. In nadaljevali:
»Nutrija je globalno prepoznana invazivna tujerodna vrsta in divjad, ki je v Sloveniji že desetletja tudi lovna vrsta. Še posebej je pogosta na Ljubljanskem barju, kjer njena številčnost narašča in ogroža biotsko raznovrstnost območja. Nutrija je globalno, ne samo v Sloveniji, ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so najbolj ranljivi ekosistemi na našem planetu. Čeprav so za širšo javnost pogosto simpatične živali, pa lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo (uničevanje vegetacije, erozija obrežnega pasu, ogrožanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst in drugo). Prav tako so prenašalke številnih za človeka in druge domorodne vrste živali potencialno nevarnih patogenov in parazitov.«
Svetost življenja
Poudarili so tudi, »da zavzemanje za 'pravice živali' oziroma posameznih osebkov v populaciji, ki je pogosto medijsko izpostavljena s strani posameznih aktivističnih organizacij (tudi denimo v primeru ravnanja s prostoživečimi velikimi zvermi), ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja s populacijami živali«. Temu so dodali, da je v primeru, ko gre za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, za ohranjanje ekostistema še toliko bolj škodljivo nestrokovno zagovarjanje določenih invazivnih tujerodnih vrst.
Skratka, upravljanje s populacijo invazivne vrste so problematizirali organizacije in posamezniki, ki delujejo na področju dobrobiti živali.
»Prenos tega etičnega stališča (t. j. svetost življenja posameznega bitja) je nevzdržen oziroma pogosto celo škodljiv za celo vrsto drugih bitij in naravnega okolja kot takega. Na Biotehniški fakulteti podpiramo pozitiven in etičen odnos do živih bitij, a v takšnih razmerah področje varstvene biologije daje prednost varstvu populacij, združb in naravnemu okolju.«
Za konec pa so poudarili še, da »je diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvazi znanosti nedopustna«, ker so njihova stališča manj všečna.
»Na Biotehniški fakulteti si prizadevamo za širjenje znanstvenih ugotovitev v izogib nekorektnih in za našo skupno naravo škodljivih interpretacij.«
