Obvezni zimski regres je zakonska pravica, ki jo morajo delodajalci izplačati do sredine decembra, z izjemami za podjetja v težavah.
Konec leta bo za tisoče zaposlenih v Sloveniji pomenil dodatni priliv na bančne račune. Delodajalci morajo namreč tudi v letošnjem letu izplačati obvezni zimski regres, ki je bil kot zakonska pravica vpeljan lani.
Letošnja vsota je višja kot ob prvem izplačilu. Zaposlenim, ki so vse leto delali s polnim delovnim časom, pripada 740,94 evra, kar je več kot sto evrov več kot v preteklem letu.
Ob bližajočem se zaključku leta se številni delavci sprašujejo, kdaj bo sredstvo prispelo in kdo ima pravico do polnega zneska.
Letošnje leto prinaša povišanje za dobrih 100 evrov
Višina zimskega regresa je tesno povezana z minimalno plačo. Zakon določa, da mora zimski regres predstavljati polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Ta letos znaša 1481,88 evra bruto, zato je zakonsko določeni zimski regres enak 740,94 evra.
Prejšnje leto je obvezni zimski regres znašal 638,86 evra. To pomeni, da bodo delavci letos prejeli 102,08 evra oziroma približno 16 odstotkov več kot lani.
Rok za izplačilo: do 18. decembra
Delodajalci morajo zimski regres praviloma izplačati najpozneje 18 dni po izteku plačilnega obdobja za novembrsko plačo.
Pri standardnem mesečnem obračunu to pomeni, da mora biti sredstvo zaposlenim nakazano najpozneje do 18. decembra 2026.
Delodajalci lahko regres izplačajo tudi prej, zakon pa zahteva, da je izplačilo izvedeno v gotovini. Izjema je mogoča pri delodajalcih, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami.
Če to omogoča kolektivna pogodba na ravni panoge, se lahko rok za izplačilo podaljša do 31. marca 2027.
Ta izjema se ne uporablja v javnem sektorju.
Kdo ima pravico do polnega zneska?
Celoten zimski regres pripada delavcem, ki so pri delodajalcu zaposleni vse leto in delajo s polnim delovnim časom.
Tisti, ki so se zaposlili med letom ali jim je delovno razmerje med letom prenehalo, imajo pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve.
Enako velja za zaposlene s skrajšanim delovnim časom, pri katerih je znesek praviloma sorazmeren obsegu zaposlitve.
Zakon pa predvideva tudi izjeme za določene zaposlene, ki delajo krajši delovni čas na podlagi posebnih zakonskih pravic.
Zimski regres je obveza, ne darilo
Zimski regres ni več zgolj prostovoljni bonus, ki ga delodajalec zaposlenim izplača ob koncu uspešnega poslovanja.
Od lani je to zakonska pravica iz delovnega razmerja. Delodajalci ga morajo izplačati ne glede na to, ali so v posameznem letu dosegli dobiček.
Zimski regres se do zakonsko določene višine praviloma ne šteje v davčno osnovo za dohodnino, pri čemer veljajo tudi pravila o skupni davčni obravnavi s plačilom za poslovno uspešnost.
Za večino zaposlenih, ki so upravičeni do polnega zneska, bo tako december prinesel dodatnih 740,94 evra na bančni račun.
