Letos je na Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov s sloganom Tekstilni odpadki so iz mode v ospredju tekstil in hitra moda, zato teden spremljajo številne pobude, ki opozarjajo na problematičnost tekstilne industrije in njen negativen vpliv na okolje.
Ekologi brez meja, eni izmed pobudnikov Dneva v rabljenih oblačilih, ki so pred desetletjem pričeli s popularizacijo in detabuizacijo izmenjav oblačil, so denimo izpostavili povezavo med tekstilno industrijo in industrijo fosilnih goriv.
Poudarjajo, da je tekstilna industrija z negativnimi vplivi na okolje pri proizvodnji, uporabi in odlaganju tekstilnih odpadkov po nekaterih podatkih druga največja onesnaževalka sveta.
V letu 2020 smo iz fosilnih goriv proizvedli skoraj 60 milijonov ton vlaken, največ poliestra. Nedavna raziskava organizacije Changing Markets kaže, da je Rusija največji dobavitelj fosilnih goriv za proizvodnjo poliestra v Indiji in na Kitajskem.
Čeprav je večina proizvajalcev oblačil prekinila sodelovanje z ruskim trgom, pa 39 največjih blagovnih znamk na tak način posredno financira trenutno dogajanje.
Dobava nafte se je pri dveh največjih proizvajalcih poliestra v času vojne celo povečala, pri indijskem za kar desetkrat: mesečno zdaj uvozijo za 663 milijonov evrov nafte.
Ne le poraba fosilnih goriv, kot problematično navajajo tudi izločanje mikroplastike, saj so prav mikrovlakna njena najpogostejša oblika. Ta imajo velik vpliv na akutno in kronično vnetje dihal.
Eno oblačilo pri pranju lahko izloči več kot 1900 mikrovlaken, še posebej potratna je uporaba sušilnih strojev, saj vsak od njih letno v ozračje spusti do 120 milijonov mikrovlaken.
Okoljevarstveniki po vsem svetu zato od proizvajalcev zahtevajo spremembe poslovnih modelov in kazalnikov uspešnosti, začenši z več transparentnosti, tudi z označevanjem vsebnosti plastike v oblačilih.
»Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice Evropske unije vzpostaviti do 2025.
Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot en odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže,« izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Po poročanju mreže Zero Waste Europe so prvi pionirji na Finskem, kjer ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov postaja obvezno že čez dva meseca.
V boj proti hitri modi tudi ljubljanska občina
Kampanjo Hitra moda še hitreje onesnažuje so pripravili tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer opominjajo, da Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila.
Kar 87 odstotkov odpadnega tekstila, ki ga proizvedemo Evropejci, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Ker odpadni tekstil zelo obremenjuje okolje, je pomembno, da zmanjšamo njegovo količino.
Pripravili so tudi nekaj uporabnih nasvetov, kako se odreči hitri modi, ne da bi se pri tem počutili prikrajšane.
Verige hitre mode nas namreč mamijo prav s tem, da v zelo krajšem času zamenjajo veliko kolekcij, upoštevajo zadnje modne trende in nam dajejo občutek, da ves čas potrebujemo nekaj novega.
Med njimi so kupovanje oblačil iz druge roke, izmenjevanje oblačil s prijatelji ali sodelavci, izposoja oblačil za posebne priložnosti, lastna izdelava oblačil, če ste v tem seveda vešči, investicija v kakovostne kose, ki bodo zdržali dlje in primerno vzdrževanje oblačil.
Pomembno je tudi nakupovanje pri podjetjih in znamkah, ki sledijo določenim standardom, npr. uporabljajo reciklirane materiale, oblačila izdelujejo trajnostno, svoje zaposlene primerno plačujejo in poskrbijo za njihovo varnost.
Ravno tako lahko donirate dobro ohranjena rabljena oblačila dobrodelnim ustanovam ali predelate odslužena oblačila v nekaj drugega, na priimer krpe za brisanje prahu.
Kam v Ljubljani po oblačila iz druge roke?
Pred časom smo pisali o trgovini 2nd Chance na Trubarjevi, kamor se lahko odpravite po dizajnerske kose iz druge roke.
A če za rabljena oblačila ne želite seči tako globoko v žep, je tu še nekaj ljubljanskih lokacij, kjer lahko nakupujete trajnostno:
- Gvant, BTC City;
- Vintage Shop, Zmajski most;
- Textile House, Trubarjeva ulica;
- Humana Second Hand, Stritarjeva ulica in Slovenska cesta;
- Moje tvoje & Kilo shop, Mestni trg;
- Pulz Second Hand, Tavčarjeva ulica.
Rabljena oblačila in modne dodatke najdete tudi na spletu, največje spletni skupnosti za tovrstne nakupe sta Facebook Marketplace ali spletna stran Moj butik, marsikaj pametnega pa lahko izbrskate tudi v zaprtih skupinah za prodajo rabljenih oblačil za različne starostne skupine.
Kam lahko donirate rabljena oblačila?
Organizacije, ki skrbijo za ljudi v stiski, se bodo zagotovo razveselile vašega prispevka, poskrbite le, da se pri njih predhodno pozanimate, koliko oblačil potrebujejo in za katere starostne skupine ter kdaj jih lahko prinesete.
Nekatere organizacije imajo dnevne centre oziroma stalne lokacije za oddajo, pri drugih pa se je potrebno za donacije prehodno dogovoriti.
Nekaj jih je navedenih spodaj:
- Rdeči križ Slovenije,
- Karitas,
- Kralji ulice,
- Materinski domovi in varne hiše,
- Azilni dom,
- Zveza prijateljev mladine.
Starejše novice
