Onesnaženost zraka je bila v Evropi tudi leta 2019 pogost razlog za prezgodnje smrti in bolezni, kaže analiza Evropske agencije za okolje.
Ta razkriva, da je leta 2019 zaradi izpostavljenosti drobnim delcem PM 2,5 umrlo 307.000 ljudi, med katerimi bi jih 178.000 lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice glede čistejšega zraka.
Po zadnjih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je meja za kakovosten zrak glede koncentracije drobnih delcev PM 2,5 postavljena pri petih mikrogramih na kubični meter.
V raziskavo Evropske agencije za okolje je bilo vključenih 41 držav, 27 članic Evropske unije in še druge države evropske celine.
Na nas vplivajo trije veliki onesnaževalci
Kot so med tednom sporočili z okoljske agencije, so na zdravje prebivalcev Evropske unije vplivali trije veliki onesnaževalci - drobni delci, dušikov dioksid in prizemni ozon.
Največ smrti, 307.000, so povzročili drobni delci, medtem ko je do 40.400 prezgodnjih smrti posledica kronične izpostavljenosti dušikovemu dioksidu, do 16.800 prezgodnjih smrti pa izpostavljenosti prizemnemu ozonu. Kot so pojasnili raziskovalci, se zaradi različnih korelacij med temi tremi onesnaževalci smrti ne da združiti v eno številko.
Evropska okoljska agencija je v poročilu predstavila tudi prednosti, ki jih prinaša izboljšanje kakovosti zraka glede na nove smernice Svetovne zdravstvene organizacije.
Raziskava pa kaže tudi napredek pri načrtu Evropske unije za doseganje ničelne onesnaženosti zraka.
Ta predvideva, da bi se do leta 2030 prezgodnje smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem zmanjšale za več kot 55 odstotkov. Podatki raziskave namreč kažejo, da je Evropska unija trenutno na dobri poti za dosego tega cilja, saj se je število teh smrti med letoma 2005 in 2019 zmanjšalo za približno tretjino.
Tudi pri nas zmanjšana onesnaženost
Kakovost zraka se je v Evropi leta 2019 glede na leto 2018 izboljšala, kar se je pokazalo tudi v manj negativnih vplivih na zdravje.
Zmanjšanje onesnaženosti je posledica dolgoročnega trenda, za katerega so poskrbele usmeritve k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in čistejšemu zraku, pravijo pri evropski okoljski agenciji.
»Dihati čist zrak bi morala biti osnovna človekova pravica. To je nujen pogoj za zdrave in produktivne družbe. Čeprav se je kakovost zraka v naši regiji v zadnjih letih izboljšala, pa nas še vedno čaka dolga pot, da bomo dosegli stopnje iz novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije,« je dejal regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hans Henri P. Kluge.
Onesnaženost zraka je glavni razlog prezgodnjih smrti in bolezni ter predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi.
Srčna obolenja in kapi so najpogostejši razlogi prezgodnjih smrti, ki jih povzroči onesnaženost zraka, temu pa sledijo pljučne bolezni in rak pljuč.
Kot je okoljska agencija objavila septembra, je onesnaženost zraka v večini članic Evropske unije še vedno prevelika. Po podatkih zdravstvene organizacije po svetu letno zaradi onesnaženega zraka umre sedem milijonov ljudi.
Starejše novice
