Hrvaški trgovci bodo morali od sredine meseca vsakodnevno posodabljati cenike na spletu, v poslovalnicah pa objavljati tudi cene, ki so veljale na današnji dan, 2. maja, je danes odločila vlada v Zagrebu.
Ukrep bo po ocenah vlade dodatno zaščitil potrošnike in jasno pokazal, kaj se dogaja s cenami.
Trgovci bodo morali od 15. maja, ko začne sklep veljati, vsak dan posodabljati cene živilskih, higienskih in kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za gospodinjstvo. Objavljati jih bodo morali v digitalni obliki, ki bo primerna za avtomatsko obdelavo in primerjave.
Uvid v gibanje cen
V trgovinah bodo poleg aktualnih cen morali na vsakem izdelku oziroma na trgovskih policah izpostaviti tudi ceno, ki je za izdelek veljala na današnji dan, 2. maja. To bo veljalo tudi za izdelke v promocijskih letakih.
Potrošniki bodo lahko videli, kateri trgovci imajo najugodnejše cene, vsi pa bodo s programsko opremo lahko zbirali in analizirali cene, je v izjavi za medije po seji vlade izpostavil minister za gospodarstvo Ante Šušnjar. Glede objavljanja dodatne cene za posamezni izdelek pa je dejal, da bo omogočila uvid v gibanje cen.
Na Hrvaškem je januarja in februarja v znak protesta zaradi visokih cen potekalo več enodnevnih splošnih bojkotov trgovin, ob tem pa so potrošniki izvajali tudi enotedenske bojkote posameznih trgovskih družb.
Inflacija
Hrvaška vlada je v odziv na bojkote februarja podaljšala omejitev cen za 30 skupin živil in higienskih izdelkov iz septembra lani ter seznam razširila na 70 izdelkov.
Kot je danes dejal gospodarski minister, je državni inšpektorat doslej opravil 2222 nadzorov glede spoštovanja predpisov o omejevanju cen. Kršitve je ugotovil v 601 primeru oziroma v 27 odstotkih.
Cene blaga in storitev za osebno potrošnjo na Hrvaškem, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so bile aprila po prvih ocenah na letni ravni v povprečju višje za 3,1 odstotka, na mesečni pa za 0,6 odstotka, je danes objavil hrvaški statistični urad.
Višjo inflacijo od Hrvaške so aprila imele Estonija (4,4 odstotka) ter Latvija in Nizozemska (4,1 odstotka), enako stopnjo (3,9 odstotka) pa Slovaška. V drugih državah evrskega območja je bila nižja.