Mestna knjižnica Ljubljana je z akcijo Podari knjigo, podari objem lani zbrala 1487 knjig. Knjige so šle k bolnikom, varovancem hospica in rojakom v tujini.
Akcija vsako leto konec novembra in v začetku decembra povabi obiskovalce knjižnic, da podarijo knjigo tistim, ki do branja težje pridejo. V knjižnici pravijo, da so prazniki in mrzli zimski dnevi »za vse polni veselja« le na videz, zato podarjene knjige razumejo kot podarjene objeme.
Zamisel je nastala po vzoru starega islandskega običaja Jólabókaflóð, ki ga v prevodu poznamo kot »božična poplava knjig«. Na Islandiji ob praznikih podarjajo knjige in zvečer skupaj berejo.
Od zbiralnega kotička do bolniške postelje
V zbiranje so vključene vse enote knjižnice, knjižničarji pa v tem času postavijo praznično obarvane zbiralne kotičke. Obiskovalci so ob podaritvi že ob prvi izvedbi lahko izbrali, kateri ustanovi bo knjiga namenjena. Darilu so dodali listek s posvetilom, dobro mislijo ali željo.
Podarjene knjige nato prispejo v Center za koordinacijo storitev. Pregledovanje, sortiranje in zavijanje traja približno dva tedna, vanj pa je vključenih več služb knjižnice.
V decembru dan obdarovanja v Ljubljani popestri še Dedek Mraz, ki razveseli prejemnike in zaposlene v zdravstvenih ustanovah.
Rast iz leta v leto
Akcija je bila prvič izpeljana med 27. novembrom in 14. decembrom 2024. Obiskovalci so podarili 972 knjig, od tega jih je 885 našlo nove bralce. Prejeli so jih Univerzitetni klinični center Ljubljana, Onkološki inštitut Ljubljana, Pediatrična klinika Ljubljana, Planinska zveza Slovenije in Slovensko kulturno društvo Lipa v Dubrovniku na Hrvaškem.
Lani je zbiranje potekalo med 17. novembrom in 6. decembrom. Na lastno pobudo so se mu pridružili tudi otroci in zaposleni Vrtca Hansa Christiana Andersena, ki so zbrali darove za mlajše bralce. Skupaj so podarili 1487 knjig, od tega jih je 1372 našlo nove bralce.
Knjige so prejeli na Urgenci in drugih oddelkih ljubljanskega Kliničnega centra, mali bolniki v Pediatrični kliniki na Bohoričevi ulici in v enoti na Vrazovem trgu ter uporabniki Hiše Ljubhospic. Del darov je pot nadaljeval v tujino, saj so slovenski jezik in kulturo odnesli Slovencem po svetu, tokrat v različne kraje po Nemčiji.
V knjižnici poudarjajo, da prejemnikom darovi in dobre želje veliko pomenijo ter z njimi ostanejo še dolgo po praznikih. Projekt po njihovih besedah povezuje in s knjižnimi darovi prispeva k »bolj prijazni in solidarni družbi«.
