Toplota se je podražila dvakrat bolj kot vse drugo.
Kurilna sezona je že dobro v teku. Daljinska toplota je danes več kot trikrat dražja kot leta 2005, plin dvakrat, kurilno olje se je samo letos podražilo za skoraj 40 odstotkov. V osrednjeslovenski regiji si toplega doma ne more privoščiti okoli 9000 gospodinjstev, pol manj kot pred desetimi leti.
Toplota se je podražila najbolj
Leta 2005 je bilo vse skupaj precej ceneje. Po indeksih cen za Slovenijo je bila daljinska toplota lani 3,4-krat dražja kot takrat, plin 2,3-krat, kurilno olje dvakrat. Življenjske potrebščine so se v istem času v povprečju podražile za 61 odstotkov. Če upoštevamo splošno rast cen, je toplota danes dvakrat dražja kot pred dvajsetimi leti, plin za 40 odstotkov, kurilno olje za četrtino.
Toplota je edina, ki se je resno dražila že pred energetsko krizo. Od leta 2016 do 2021 je zrasla za 46 odstotkov, plin v istem času za devet. Najdražja je bila leta 2024, leto za plinom in dve leti za kurilnim oljem, ker toplarne gorivo kupujejo vnaprej in cene spreminjajo počasneje. Lani se je nekoliko pocenila, letos je bila septembra za 5,4 odstotka dražja kot lani.
Najbolj nihajo cene kurilnega olja
Kurilno olje se je v teh letih spreminjalo najbolj. Leta 2009 je bilo cenejše kot leta 2005, leta 2016 za 28 odstotkov cenejše kot dve leti prej, leta 2022 pa najdražje do takrat. Letos je spet poskočilo: septembra je bilo za 39 odstotkov dražje kot septembra lani.
Liter stane ta teden 1,471 evra, oktobra 2005 je stal okoli 63 centov. Konec septembra je bila cena 1,635 evra, najvišja, odkar vlada objavlja regulirane cene (od septembra 2022).
Koliko stane ogrevanje v Ljubljani
Ljubljansko daljinsko ogrevanje je med cenejšimi v državi. Agencija za energijo je izračunala, da je tipično stanovanje s 69 kvadratnimi metri v bloku lani za toploto plačalo 141 evrov za megavatno uro z dajatvami in DDV, na leto okoli 610 evrov. Povprečje sistemov, ki jih vodijo javna podjetja, je bilo 170 evrov za megavatno uro. Leta 2024 je bila cena v Ljubljani 149 evrov, leta 2023 125 evrov (takrat je bil DDV del leta nižji).
Plin za gospodinjstva je bil v prvem polletju letos v Sloveniji v povprečju 8,6 centa za kilovatno uro z vsemi davki, 69 odstotkov več kot leta 2007, a manj kot na vrhu konec leta 2023, ko je bil 11,1 centa.
Ljubljanski uporabniki daljinskega ogrevanja so podražitev občutili lani jeseni. S 1. oktobrom 2025 je Energetika Ljubljana variabilni del cene, ki se plača za porabljeno toploto, zvišala za 14,3 odstotka, s 75,89 na 86,78 evra za megavatno uro brez DDV. Za povprečno dvosobno stanovanje je to po izračunu podjetja pomenilo okoli 57 evrov oziroma 9,4 odstotka več na leto, skupaj okoli 664 evrov z vsemi dajatvami in DDV.
Z januarjem se je spremenila še sestava cene. Fiksni del, ki se plača po priključni moči, se je zaradi nove plinsko-parne enote v toplarni zvišal za 48,6 odstotka, variabilni del pa se je znižal za 13,1 odstotka, na 75,40 evra za megavatno uro. Povprečna cena toplote je s tem ostala enaka, 139,35 evra za megavatno uro z DDV. Kdor ima visoko priključno moč in porabi malo toplote, lahko plača več, kdor porabi veliko, pa nekoliko manj.
Za to zimo nove podražitve za zdaj ni napovedane. V Energetiki Ljubljana pravijo, da letos podražitve ne načrtujejo. Direktor Samo Lozej je oktobra o cenah plina povedal: »Ceniki so bolj ali manj določeni, zato posebnih odstopanj do novega leta ne bo, po novem letu pa mogoče kakšna malenkost.« Istrabenz Plini in Plinarna Maribor sta plin s 1. novembrom podražila za okoli deset odstotkov. Na referendumu 6. decembra bomo odločali tudi o interventnem zakonu, po katerem bi vlada ob krizi v oskrbi z energenti lahko za devet mesecev znižala DDV na elektriko, plin, daljinsko toploto in drva z 22 na 9,5 odstotka.
Energetsko revnih v regiji pol manj
Statistični urad šteje gospodinjstvo za energetsko revno, če ima dohodek pod pragom tveganja revščine in hkrati stanovanja ne more primerno ogrevati, zamuja s plačili položnic ali živi v vlažnem stanovanju s puščajočo streho ali trhlimi okni.
V osrednjeslovenski regiji je bilo leta 2014 takih gospodinjstev 7,7 odstotka, okoli 16.000. Lani jih je bilo 3,8 odstotka, okoli 9000, v njih pa je živelo okoli 18.000 ljudi.
Nižji delež ima le Gorenjska (3,7 odstotka). Energetska kriza se v podatkih skoraj ne pozna: leta 2022 je delež zrasel s 4,1 na 5,4 odstotka, nato je spet padal.
V vsej Sloveniji je energetsko revnih 59.000 gospodinjstev oziroma 6,8 odstotka, v njih živi okoli 100.000 ljudi. Leta 2014 jih je bilo 88.000. Razlike med regijami so več kot trikratne. Najvišji delež ima Zasavska (12,3 odstotka), sledita Podravska (10,5) in Savinjska (9,2). Osrednjeslovenska regija ima 15 odstotkov vseh energetsko revnih gospodinjstev v državi, čeprav v njej živi več kot četrtina prebivalcev.
Najbolj ranljivi so starejši, ki živijo sami
Skoraj dve tretjini energetsko revnih gospodinjstev sta enočlanski. Med ljudmi, starimi 65 let ali več, ki živijo sami, je energetsko reven skoraj vsak šesti (16,9 odstotka). To je okoli 22.000 gospodinjstev, v 15.000 od njih živi ženska. Pri njih se v desetih letih ni veliko spremenilo, leta 2014 je bil delež 19,6 odstotka.
Družinam z otroki se je precej izboljšalo: delež energetsko revnih se je z 8,8 odstotka zmanjšal na 3,6. Pri družinah z dvema staršema in dvema otrokoma je energetsko revnih dva odstotka, pri enostarševskih družinah 11,9 odstotka.
