Praznična drevesca slovenskega porekla bodo tega leta označena s posebno rumeno-zeleno nalepko.
Božično-novoletna okrasna drevesca domačega izvora, ki rastejo v slovenskih gozdovih in so naših gozdnih vrst, so v letošnji sezoni označena z rumeno-zeleno nalepko, je sporočil Zavod za gozdove Slovenije.
Zagotovilo nalepke, na kateri sta napis »Darilo gozda vašemu domu« in letnica 2026, je tudi to, da je bilo drevo pridobljeno zakonito in trajnostno.
Izbrana rumeno-zelena barva po razlagah zavoda za gozdove predstavlja mlad gozd in pomen njegove skrbne nege.
»Lastnike gozdov želimo ob tem spodbuditi k prav posebni novoletni zaobljubi: da v prihodnjem letu še več pozornosti namenijo negi mladega gozda. Prav iz njega bodo zrasli gozdovi prihodnosti,« je nalepko pojasnil direktor zavoda Franc Pogačnik.
Kako do nalepk za božična drevesca?
Lastniki gozdov si nalepke pridobijo pri svojem revirnem gozdarju skupaj z odločbo, ki vsebuje usmeritve in pogoje za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Nalepke so brezplačne, ne glede na količino drevesc.
Okrasna drevesca so z nalepko označena med prevozom in prodajo.
Zrasla so v Sloveniji, bodisi v gozdu ali namenski pridelavi v drevesnicah, in spadajo med domače gozdne vrste. Najpogosteje gre za navadne smreke. Zaradi lokalnega izvora in krajših poti prevoza imajo majhen ogljični odtis ter zmanjšujejo tveganje za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi ogrozile slovenske gozdove, so zapisali v zavodu za gozdove.
Kupci jih najpogosteje odkrijejo na tržnicah, pri lokalnih prodajalcih in v nekaterih trgovskih centrih ali pa neposredno pri lastnikih gozdov.
Redčenje mladega gozda kot pot do zdravih gozdov jutri
Okrasna drevesca z nalepko zavoda prihajajo od tam, kjer bi jih tudi drugače odstranili, denimo z zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi, ob cestnih brežinah, včasih pa tudi iz preredčenega mladega gozda. Z redčenjem mladega gozda se namreč ustvari prostor za razvoj prihodnjih generacij dreves.
»Ljudje si ob besedi gozd pogosto predstavljamo velika, debela drevesa, vendar je tudi mlad gozd pravi gozd - je naslednja generacija odraslih dreves. Z načrtno in pravočasno nego mu pomagamo, da se razvije v gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav, pester in odporen,« je pojasnil Pogačnik.
Okrasnih drevesc ni dovoljeno sekati samovoljno, čeprav so nam ta dostopna.
»Prost dostop do gozdov je velika vrednota, vendar ne pomeni, da lahko v njih počnemo karkoli. Vsak gozd ima lastnika, mi pa smo v njem gostje. Gozd je prostor svobode, pa tudi odgovornosti in spoštovanja,« je opozoril Pogačnik.
Nabiranje mahu ima svoje meje
Poleg drevesc je v praznični dekoraciji iz gozda pogosto zaželeno tudi mah, zavod za gozdove pa opominja, da je tudi njegovo nabiranje treba opravljati spoštljivo. Naenkrat ga je mogoče nabrati največ dva kilograma, pri čemer pa le do ene petine površine, ki jo mah pokriva.
Enako kot pridobivanje pa je z vidika upravljanja gozdov pomembno tudi ustrezno odlaganje odsluženih okrasnih drevesc in mahu, so jasni v zavodu za gozdove.
Drevesc in mahu ne smemo odvreči v gozd oziroma v naravo, saj lahko s tem vnesemo škodljivce in bolezni, ki ogrožajo naše gozdove. To še posebej velja za okrasna drevesca, pridelana zunaj Slovenije.
Enako veljajo omejitve tudi za drevesca v loncih. Odslužena drevesca in mah je treba zato odložiti v skladu z navodili lokalne komunalne službe, praviloma med zeleni odrez oziroma primerno razrezana v zabojnike za organske odpadke ali na kompost.
