Ali Martin res pripelje zimo?
Martin naj bi prijezdil na belem konju, sonce na njegov god naj bi napovedalo hudo zimo, megla pa milo. Ali pa dolgo, odvisno od tega, koga vprašate. Pregledali smo meritve na ljubljanskem Bežigradu za vseh 78 praznikov svetega Martina od leta 1948 in zime, ki so jim sledile.
Sneg je na Martinovo obležal le trikrat, zimo pa pregovori napovedujejo približno tako dobro kot met kovanca.
Beli konj je prišel trikrat
Najbolj bel Martin v Ljubljani je bil leta 1979. Ponoči je padlo skoraj 84 milimetrov dežja in snega, zjutraj 11. novembra pa je bilo na Bežigradu 20 centimetrov snega. Leto pozneje je ležalo šest centimetrov starega snega, ki je zapadel teden prej, in to je bil tudi najhladnejši Martin v vsej vrsti, s povprečno dnevno temperaturo −1,8 stopinje. Tretjič je sneg obležal leta 2001, ko so ga namerili tri centimetre.
Snežilo je še v letih 1952, 1959 in 1985, a sneg se je stopil, preden se je obdržal. To je vse: šest Martinov s snežinkami v 78 letih, od tega le eden po letu 1985.
Mimogrede, Martina na belem konju v starih slovenskih zapisih nismo našli. Rek je češki in slovaški, k nam je prišel bolj prek medijev kot prek babic. Madžari pa belega konja razlagajo ravno nasprotno: če Martin pride na belem konju, bo zima mila, če na rjavem, bo huda.
Mraz na Martinovo je postal redkost
Pod ničlo je bilo na Martinovo zjutraj 13-krat. Najhladneje je bilo leta 1981, ko je termometer pokazal −6,4 stopinje, popoldne pa je sijalo sonce. V obdobju od 1961 do 1990 je na Martinovo zmrznilo osemkrat, v obdobju od 1991 do 2020 le dvakrat. Zadnjič je bilo pod ničlo leta 2006, ko je bilo zjutraj −1,8 stopinje in je bila trava bela od slane.
Martinov dan je bil v obdobju od 1991 do 2020 v povprečju za dve stopinji toplejši kot trideset let prej, 7,7 proti 5,7 stopinje. Najtoplejši je bil leta 2015, ko se je sredi rekordno toplega novembra na Bežigradu ogrelo na 20,7 stopinje, na letališču na Brniku pa celo na 21,9 stopinje, kar je bil novembrski rekord tamkajšnje postaje.
Sonce na Martina, huda zima?
To je najbolj razširjen martinov pregovor, poznajo ga tudi Avstrijci in Nemci. V Ljubljani ga je težko preveriti že zato, ker je sonca na Martinovo malo. Povprečno ga je bilo nekaj več kot eno uro, v skoraj polovici let pa niti minute.
Vsaj tri ure je sonce sijalo na 16 praznikov. Hladnejša zima od običajne je sledila sedemkrat, torej v 44 odstotkih. Pregovor bi bolje zadel met kovanca. Po sončnem Martinu leta 2023 je prišla druga najtoplejša zima, odkar merimo, s povprečno 4,5 stopinje.
Avstrijski meteorologi so isti pregovor pred leti preverili na podatkih za 50 let. V Innsbrucku je zadel v 39 odstotkih let, na Dunaju v 50, v Celovcu v 61 in v Salzburgu v 67 odstotkih. Tudi oni so dodali, da kovanec zadene v polovici primerov.
Ne drži niti različica, ki jo je pred več kot sto leti zapisal fizik Simon Šubic: »Če na sv. Martina dan solnce sije, pade v treh dneh sneg.«
Po sončnem Martinu je v naslednjih treh dneh v Ljubljani snežilo v dveh od 16 let, po oblačnem v osmih od 61. V obeh primerih je to okoli 13 odstotkov.
Megla, o kateri se pregovori ne strinjajo
Z meglo je še bolj zapleteno. Mohorjev koledar za leto 1974 je zapisal:
»Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsak od nas še zime sit.« Na spletu pa kroži pregovor, ki pravi ravno nasprotno: »Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.«
Megla je bila na Martinovo zabeležena v 21 letih. V 13 primerih je sledila milejša zima, v osmih hladnejša. Pregovor iz koledarja je torej zgrešil, drugi je imel nekaj več sreče. A razlika je premajhna, da bi iz nje naredili pravilo, in ko k megli prištejemo še oblačne dni, se razmerje izenači.
Kakšna zima je sledila snežnemu Martinu
Zime so danes precej toplejše kot pred 70 leti, zato bi na prvi pogled pregovor o mrzlem Martinu držal. Večina mrzlih Martinov je bila v petdesetih do osemdesetih letih, ko so bile hladnejše tudi zime. Zato smo vsako zimo primerjali z zimami v tridesetih letih okoli nje.
Po 17 Martinovih s snegom ali mrazom je bila zima hladnejša od sosednjih devetkrat, kar je 53 odstotkov. Po vseh drugih Martinovih je bil ta delež 51 odstotkov. Med temperaturo na Martinovo in temperaturo zime, ki sledi, povezave ni.
Nekaj primerov to lepo pokaže. Po belem Martinu leta 1979 je prišla zima, ki je bila toplejša od povprečja, februarja snega sploh ni bilo. Leta 1962 je bil Martin povsem navaden, z dežjem in okoli deset stopinjami, nato je prišla najhladnejša zima, odkar merimo. Leto pozneje je bil Martin eden najtoplejših, s 17,7 stopinje, zima pa druga najhladnejša. Zadnjemu mrzlemu Martinu leta 2006 je sledila najtoplejša zima v vsej vrsti.
Ko je ARSO-jev meteorolog Gregor Vertačnik pred leti enako preverjal ledene može, je ugotovil, da »nekega pravila ni«. Njegov kolega Anže Medved je za RTV dejal, da »vsi ti stari pregovori v večini primerov ne držijo več«.
Martinovega poletja v Ljubljani ni
Slovar slovenskega knjižnega jezika martinovo poletje opisuje kot dobo lepega, sončnega vremena okoli 11. novembra. V nemškem prostoru ga meteorologi štejejo med vremenske posebnosti, ki se z neko pravilnostjo ponavljajo, podobno kot ledene može.
Na Bežigradu ga ni. Povprečna najvišja dnevna temperatura od 1. do 21. novembra enakomerno pada, s 12,4 na 7,3 stopinje, okoli Martina pa ni nobenega skoka.
Dnevi od 11. do 14. novembra so celo najmanj sončni v tem delu leta, ker ob mirnem vremenu kotlino pogosto pokrije megla. Toplo obdobje je bilo pogostejše v prvem tednu novembra kot v tednu okoli Martina. Švicarski meteorologi pravijo, da je martinovo poletje doma predvsem v gorah, kjer nad meglo sije sonce.
Pred Martinom vse redkeje zmrzne
Najstarejši martinov pregovor, ki smo ga našli v starih časopisih, je iz 19. stoletja, verjetno iz Bleiweisovih Novic: »če pred sv. Martinom zmerzuje, pred Božičem še zlo dežuje.« Pisec ga je že takrat primerjal s statistiko in navedel, da so »dunajski možje, ki se pečajo z vremenostjo«, v sto letih našteli le 14 tako zgodnjih mrazov.
Tudi ta pregovor ne drži. Po jesenih, ko je pred Martinom vsaj enkrat zmrznilo, je bilo pred božičem nadpovprečno mokro v 49 odstotkih let, po jesenih brez zmrzali v 52 odstotkih.
Zanimivejše je, da se pogoj iz pregovora skoraj ne zgodi več. Prva jesenska zmrzal je na Bežigradu v obdobju od 1961 do 1990 prišla okoli 27. oktobra, v zadnjih tridesetih letih okoli 14. novembra, torej po Martinu.
V zadnjih desetih letih je pred Martinom zmrznilo le enkrat, leta 2017. Leta 2022 je prvič zmrznilo šele 12. decembra.
Kaj pa letos
Agencija za okolje za prihodnje dni napoveduje pretežno jasno vreme z jutri okoli ničle, od torka naprej pa je vse več možnosti za dež. Evropski sezonski modeli za zimo kažejo na milejšo in bolj mokro zimo od povprečja, z manj snega v nižinah. Kaj pa vreme na Martinovo pove o zimi, smo videli. Letos bo Martin najverjetneje prijezdil na mokrem konju.
