Foto: Osebni arhiv Špela Šavs
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Čet, 23.9.2021 06:45
Govorili smo s Špelo Šavs, ki je v 14 dneh v dobrodelne namene pretekla pot okoli Slovenije. Po pretečenih 1125 kilometrih pove, da »niti malo ni bilo težko«.

»Že vse življenje zelo rada tečem,« začne pogovor Špela Šavs, ki je ena tistih Slovenk, katere ime si je treba zapomniti. 

Njen zadnji projekt, v katerem je v 14 dneh pretekla 1125 kilometrov, je ne le občudovanja vreden zaradi fizične sposobnosti, ki jo je projekt terjal od nje, temveč tudi zato, ker je imel dobrodelno noto – tekla je za Junake 3. nadstropja, Društvo staršev otrok, zdravljenih na hematološko-onkološkem oddelku. 

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

»Ne morem biti pri miru«

»Ne morem biti pri miru. Trenirala sem smučanje, ko sem pa s tem končala, mi je nekaj manjkalo, zato sem se začela ukvarjati s tekom. To me je gnalo k premagovanju vedno večih kilometrov. Zdaj se že osem let ukvarjam z dolgimi teki, kar pomeni več kot 200 kilometrov,« maratonka odgovarja na vprašanje, kako je vzljubila tek.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Trud se ji je pogosto obrestoval na maratonih, ko je videla, da zmore preteči najzahtevnejše. Tako opisuje, da je tekla na Balatonu - 221 kilometrov, pretekla je pot iz Aten v Šparto, ki je dolga 246,8 kilometra, na maratonu po Slovaški je osvojila prvo mesto – pretekla je 345 kilometrov.

Sedaj pa je Špeli Šavs uspelo izvesti njen največji podvig do sedaj: Pretekla je Slovenijo – 1125 kilometrov.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Koronsko leto kot spodbuda

Šavsova razlaga, kako jo je do izvedbe maratona po Sloveniji spodbudilo koronsko leto. V letu 2020 je namreč imela predviden maraton Milano-Sanremo, a je bil zaradi pandemije odpovedan.

»Nekaj mi je manjkalo. Zato sem se odločila ustvariti svojo tekmo,« za Ljubljanainfo pove Špela Šavs.

Ideja dobrodelnega teka se ji je porodila nekaj mesecev kasneje, ko je prek prijateljice izvedela za Junake 3. nadstropja. Tako se je odločila, da bo tekla zanje: »Ko sem spoznala junake … Lahko povem samo, da mi je v čast, da sem lahko tekla zanje.«

Maratonka opisuje, da so bile priprave na maraton okoli Slovenije zahtevne. Razlaga, da je vsak dan začela ob štirih zjutraj in pretekla 30 kilometrov. Vsaj trikrat na teden je tekla še iz službe domov, dodatnih 11 kilometrov. Nato so prišle nedelje, ko je trenirala od štiri do osem ur: razlaga, da je tekla iz Preddvora do Jezerskega vrha, kjer se je preobula v pohodne čevlje in nadaljevala po hribih. 

»V enem letu priprav na ta maraton sem dala vse na stran, tudi družino in službo. Res sem veliko vložila v to,« pove maratonka.

Doda pa tudi, da se ji je vse to obrestovalo: med maratonom ni nikoli imela vnetja mišic.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Tek okoli Slovenije

Špela Šavs razlaga, da je med maratonom vstala nekaj po 4. uri in da je pred 6. uro zjutraj že tekla. Tekla je do kosila, po katerem je eno uro počivala. Nato je nadaljevala do 9. ure zvečer. Vmes je imela postaje, kjer je pila in jedla manjše prigrizke.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Tek je bil po besedah Špele Šavs čudovita izkušnja: »Med tekom smo imeli lepo vreme. Vse je šlo dobro, imeli smo srečo. Ni bilo nobenih poškodb, žuljev. Niti enkrat nisem pomislila, češ, kaj je meni tega treba

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Kot se za 14-dnevni maraton okoli Slovenije spodobi, pa je bil poln dogodivščin: »Ko sem tekla skozi Kobarid, se mi je zdelo, da slišim medveda. Mimo je pripeljal vojaški avto, ki sem ga ustavila, saj sem bila vsa prestrašena. Vojak pa se mi je začel smejati, saj je prepoznal zvok košute.«

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Na vprašanje, kateri del Slovenije je bilo najtežje preteči, odgovori: »Sploh ne morem reči. Vedela sem, da tečem za te otroke in imela sem posebno moč, energijo, ki me je 'gor držala' – do tega, da mi je uspelo. Bolj sem ponosna, da sem to naredila zanje kot pa na to, da sem jaz toliko kilometrov pretekla.« 

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Razlaga, da jo je večino časa nekdo spremljal. Skozi ves tek sta jo spremljala hčerka Manca in njen bivši trener Rajko Podgornik, ki je zarisal tudi pot, po kateri je Šavsova tekla. Pogosto pa so z njo nekaj kilometrov pretekli krajani vasi, skozi katere je tekla: »Na primer v Novi Gorici so mi tekači pomagali po krajših poteh.« Pove, da so z njo tekli tudi v Kobaridu, Kuzmi, Razkrižju in na morju.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs
Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Ljudje, mimo katerih je tekla

Maratonka razlaga, kako je na svojem teku srečala mnoge ljudi, ki so jo prepoznali, ji mahali, pa tudi takšne, ki so neposredno njej in ekipi med tekom dajali denar za Junake. 

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

»Najbolj pa so me presenetili tisti, ki so mi ponudili, da se lahko oprham pri njih,« razlaga Špela Šavs.

Denar za Junake zbirajo do konca meseca septembra. Pomagate lahko tako, da pošljete SMS na 1919 s ključno besedo JUNAKI5.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Otroci iz domačega kraja z njo pretekli zadnji kilometer

»Najlepše je bilo, ko sem prišla domov. V Preddvoru, v mojem kraju, so me presenetili otroci iz osnovne šole, ki so z menoj pretekli zadnji kilometer,« navdušeno pove Šavsova.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

»To je bilo zame najlepše, pa tudi oni so bili navdušeni – učiteljica mi je povedala, da so se zadnji teden pogovarjali samo še o tem,« razlaga maratonka in v šali pove, da ji je sprejem s strani teh srčnih otrok, pomenil celo več kot tisti, ki ji ga je priredila Mestna občina Kranj.

Foto: Osebni arhiv Špela Šavs

Starejše novice