Skoraj leto po razglasitvi epidemije koronavirusa se v Kinodvoru spominjajo, kaj vse je prineslo teh dvanajst mesecev. Leto 2020 si bodo zapomnili kot obdobje številnih preizkušenj in izzivov, a tudi kot leto novih, v prihodnost usmerjenih idej, predvsem pa spoznanja, da se lahko tudi v najtežjih časih zanesejo na svoje zvesto občinstvo.
V kino so se vrnile vse generacije
Ob ponovnem odprtju kina v juniju so se v mestni kino namreč vrnile vse generacije obiskovalcev. Prišlo jih je več, kot so jih lahko sprejeli. V letu 2020 so jih našteli preko 50 tisoč, čeprav so brez omejitev delovali le 72 dni, 137 dni z omejitvami, kar 157 dni pa so bili zaprti. Verjamejo, da se bodo obiskovalci v kino spet vrnili, ko bodo razmere to dopuščale.
Na 1114 projekcijah in spletnih predvajanjih so zabeležili 53.536 gledalcev. V kinu so na 995 projekcijah zabeležili 46.076 obiskovalcev, od tega 7618 na Filmu pod zvezdami, letnem kinu na Grajskem dvorišču, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Ljubljanskim gradom. Številu je treba prišteti še okvirno 1440 obiskovalcev brezplačnih projekcij Letnega Kinodvora na Kongresnem trgu. 343 projekcij in spletnih predvajanj Programa za mlada občinstva s filmsko vzgojo je v 2020 obiskalo 20.222 gledalcev. Programa Kinotrip – mladi za mlade se je udeležilo 292 obiskovalcev tako v okviru festivala Kinotrip kot tudi Kinotripovih projekcij na rednem programu.
Najbolj gledani filmi leta 2020
Najbolj gledan filma leta je z 2107 gledalci postal Čas deklištva Grete Gerwig, sodobna priredba priljubljenega romana. Sledi ji Dnevnik Diane Budisavljević, dolgo zamolčana zgodba o ženski, ki je med drugo svetovno vojno iz ustaških taborišč rešila na tisoče otrok. Na tretjem mestu najdemo velikega zmagovalca lanskih oskarjev, korejski film Parazit. Med najbolj gledano deseterico sta tudi Kinobalonova naslova Nenavaden teden s Tesso ter Loti in izgubljeni zmaji, prav tako dokumentarec Jadralke.
Epidemija zaznamovala tudi festivalski program
Tudi izvedbo festivalskega programa, ki predstavlja enega od treh osrednjih programskih stebrov mestnega kina, je v letu 2020 zaznamovala epidemija. Nadomesten termin so našli samo za en festival: Festival dokumentarnega filma. Trije so bili prestavljeni na kasnejše datume (Festival frankofonskega filma, Festival migrantskega filma in Otok v Ljubljani), enega so izvedli »na obroke« (Mednarodni festival žanrskega filma Kurja polt), kar nekaj pa jih je potekalo izključno na spletu (Animateka, LIFFe in Festival LGBT filma). Mesto žensk, Festival kratkega filma FeKK in Bobri so edini festivali, ki so lahko ob upoštevanju preventivnih ukrepov potekali v kinu. Odprtje 5. mednarodnega filmskega festivala Kinotrip so spremljali le dan pred nenapovedanim jesenskim zaprtjem.
Predvajali kar 10 slovenskih celovečercev
Kljub dolgima obdobjema zaprtja so v 2020 predvajali kar 10 slovenskih celovečercev. V prisotnosti ustvarjalcev so izvedli premiero slovenskega filma Polsestra, 16. edicijo Naših kratkih in v okviru Otoka v Ljubljani še premiero filma Človek s senco. Sredi junija so odprli Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic, s slovenskim dokumentarcem Hči Camorre.
Vrhunci jesenskega programa
Med vrhunci jesenskega programa je bila premiera prvega filma igralca, režiserja, umetnika, glasbenika in producenta Vigga Mortensena. Projekciji prvenca Padati je sledil pogovor po Skypu z Mortensenom in glavnim igralcem Lanceom Henriksenom. 60 ljudi se je lahko udeležilo dogodka v živo v Kinodvoru, nekaj tisoč pa si ga je ogledalo v živem prenosu na Kinodvorovem Facebook profilu.
Komplementarni načini ponudbe
Takoj po pomladnem zaprtju so začeli raziskovati in razvijati komplementarne načine ponudbe filmskih vsebin, ki pomagajo ohraniti stik z občinstvom v času zaprtja ali onemogočenega dostopa do kina. Tako so že z začetkom sezone 2020/2021 pričeli z izvajanjem šolskih spletnih ogledov filmov, skupaj z Art kino mrežo Slovenije pa so začeli razvijati tudi platformo za spletni ogled filmov.
Epidemija jih je v letu 2020 postavila pred dodaten izziv: kako dostopnost kakovostne filmske vzgoje zagotavljati tudi v časih, ko v kinu filmske projekcije niso mogoče. Med prvim in drugim zaprtjem kulturnih ustanov so razvili novo spletno mesto za raziskovanje kina in filma – Kinoigrišče. Ta otrokom in mladim ponuja vsebine, vezane na raznolike filme, ki jih predvajajo v kinu ali pa so dostopni na DVD-jih. Preko programa MOL generacije pa vrtcem in šolam omogočajo tudi spletne filmske projekcije.
Kot odgovor na delovanje v spremenjenih razmerah so zasnovali tudi Kino na zahtevo, s katerim so v času omejitev obiska v Mali dvorani omogočali ogled izbranega filma v želenem terminu za zaključeno skupino do 10 oseb.
Zaradi pandemije se vsa filmska industrija sooča z eno največjih kriz v svoji zgodovini. Še nikoli prej kini niso bili zaprti v takem obsegu in tako dolgo. Industrija je naredila hitre in občutne premike k »novemu«, »spletnemu« in »hibridnemu« modelu začetka prikazovanja filmov. Vendar poročajo tudi o pozitivnih opažanjih: med producenti, distributerji in filmskimi ustvarjalci se je povečalo zavedanje o pomembnosti kinematografskega prikazovanja za uspeh filma. Spodbudni so tudi rezultati raziskav, ki so preverjale varnost kinematografov ob upoštevanju varnostnih ukrepov, saj do zdaj ni bil zabeležen niti en primer širitve koronavirusa zaradi okužbe v kinu. Zato smo prepričani, da se bodo ljudje vrnili v kine (v številu kot pred epidemijo), zlasti v kine, kot je Kinodvor, ki ponuja raznolike programe in festivale za najširše skupine obiskovalcev ter skrbi tudi za izvajanje filmske vzgoje. Spodbudni odzivi med zaprtjem in predvsem v času ponovnega zagona kažejo, da obiskovalci pogrešajo kino in da so navade obiskovanja kina močne.
Starejše novice
