Poletje je magična beseda, ki budi prenekatere asociacije. Marsikomu je naklonjen letni čas, saj knjižnim moljem omogoči pobeg med platnice v zatišju kamnite plaže ali lastnega vrta.
Izgovor, da ne beremo, je pogosto prav pomanjkanje časa. Zato je morda v prihodnjih mesecih dobra priložnost, da vendar posežemo po romanu/pesniški zbirki/drami (ali dveh). V uredništvu smo se tako k poplavi bralnih seznamov za poletje odločili dodati še svojega. Oziroma, so nam pri tem pomagale kar domače založbe.
Priporočila s strani urednikov in urednic najdete v nadaljevanju.
Pa prijetno branje!
Založba Beletrina
Izbor: Trilogija kriminalk Irene Svetek
Založba Beletrina za poletno branje priporoča najnovejši del trilogije o tožilcu Miu Aurelliju. Kot so zapisali na založbi:
»Avtorica znova postreže z več dogajalnimi lokacijami, sumljivimi osebki in bizarnimi dogodki, vse pa povezuje brutalen umor. V Sadinji vasi v mlaki krvi najdejo žensko truplo. Vse kaže, da je bila žrtev pretepena do smrti, medtem pa se v trboveljski bolnišnici prav tako znajde hudo pretepen in potolčen cvetličar.
Aurelli šele z zamikom dojame, da je umorjena njegova sestra Avionka, s katero se nista videla kakšnih trideset let. Ugotovi, da se je zapletla v nasilno razmerje in se vplete v preiskovanje njenega moža, ne da bi komu povedal, da je z žrtvijo v sorodu. Medtem pa se stvari zapletajo in postajajo vedno bolj čudne in šokantne.«
Avtorica Irena Svetek ob tem dodaja: »Po Rdeči kapici in Belem volku je Črni princ roman, ki sklene trilogijo. V njem sem se ukvarjala s tematiko bolečine, tako psihične, predvsem pa tiste fizične. Zdelo se mi je zanimivo pisati o nečem, kar je del našega vsakdanjega življenja, kajti vsi se soočamo z bolečino, pa naj bo ta fizična, travmatična, bolečina ob izgubi ljubljenega bitja … To je ena izmed tem, ki sem jo izpostavila v romanu, ker pa gre za zaključek trilogije, sem povezala vsebino prvega dela, torej romana Rdeča kapica, z vsebino Črnega princa in tako sklenila krog.«
Cankarjeva založba
Izbor: Jack Fairweather: Prostovoljec
Prevod: Maja Novak
Kot nam je namignil urednik Aljoša Harlamov:
»Za vse, ki poleti ne berejo samo lahkotnega čtiva, priporočamo biografsko-zgodovinsko knjigo britanskega novinarja, ki je napisana kot napet in pretresljiv vohunski roman. O neverjetno pogumnem človeku, ki se je dal prostovoljno zapreti v taborišče smrti v Auschwitzu, da bi iz njega poročal in organiziral odpor, ter za svoj pogum plačal grozljivo ceno. Resnična zgodba, podprta s številnimi dokumenti in pričevanji, ki pa zveni popolnoma izmišljeno in o kateri dolgo nismo vedeli ničesar.«
Založba Litera
Izbor: Esad Babačić: Balkonci
O proznem prvencu pesnika, esejista in urednika Esada Babačića je pisal Borut Mehle:
»In še nekaj o Vodmatu, ljubljanski četrti med Zaloško, Njegoševo, Šmartinsko, Bolgarsko in Grablovičevo oziroma železniško progo, ki piči proti Dolenjski in onkraj katere se potem dogaja Zelena jama. Pomembno dejstvo iz tistih časov je, da je bil Vodmat končna postaja avtobusa številka 9. Obračališče, točka, na kateri so šli šoferji kaj spit, s šoferji pa še kdo, med te je pa šteti vsaj še številne uslužbence Kliničnega centra kot drugih okoliških bolnišnic, bolnike v haljah, njihove obiskovalce, taksiste, trgovske potnike, obrtnike, učiteljsko starševski kader iz bližnje osnovne šole, ki so bili kot domicilni Vodmatčani. Ti pa so spet svoja zgodba. Pretežno prebivalci blokov iz začetka 60-ih let prejšnjega stoletja, v katerih si je pometač ceste lahko hodnik delil s flavtistko iz Opere. Na ta način je središče Vodmata kdaj delovalo kot Kansas City na polnih obratih, pol ulice naprej pa je že legala meglena depresija.«
LUD Literatura
Izbor: Shirley Jackson: Vedno sva živeli v gradu
Prevod: Julija Potrč Šavli
Shirley Jackson je morda najbolj znana kot pisateljica kratkih zgodb, a je pisala tudi odlične romane, s svojimi deli pa zaznamovala pisatelje, kot so Stephen King, Nigel Kneale in Richard Matheson. Avtoričin opus kritiki umeščajo med naslednike tradicije ameriške gotike, ki se je uveljavila v 19. stoletju.
Roman Vedno sva živeli v gradu, ki se danes vpisuje med klasična dela ameriške književnosti, bi lahko opredelili kot psihološko grozljivko najžlahtnejše vrste. Zgodba, napisana v varljivo preprostem slogu, govori o temni skrivnosti družine Blackwood, ki – osovražena od vseh – živi izolirano življenje v veličastni palači na obrobju vasi.
Predvidljiv in enoličen vsakdan družine pa usodno zaznamuje nepričakovan prihod odtujenega bratranca Charlesa …
Mladinska knjiga
Izbor: Brina Svit: Uporni bicikli
Maldinska knjiga je izbrala delo avtorice Brine Svit, ki se dogaja v času pandemije. Kot so zapisali, vsebina knjige opisuje:
»Srečanje moškega in ženske, Nastje, ki pride za nekaj dni iz Pariza, in Tobiasa, ki pride v Ljubljano kot novinar. Moškim in žensko, ki nimata nič skupnega, vsaj na prvi pogled ne. Ob najbolj neprimernem času, to je sredi pomladi 2021, ki jo zaznamujejo pandemija, prazne ulice, zaprti hoteli in kavarne ter kolesarski protesti.
Le da se počasi ta najbolj neprimerni čas izkaže kot najbolj primeren. Tisti namreč, ki glavno junakinjo sooči z nepredvideno izgubo ljubezni, bolečino, samoto, spomini, a tudi odkritjem Ljubljane, drugačne od mesta njenih mladih let. Predvsem pa spozna belgijskega novinarja Tobiasa, ki je prišel v Ljubljano napisat reportažo o protestih slovenske civilne družbe. To srečanje – pravo srečanje je zmeraj tudi srečanje s sabo – ji pomaga odpreti oči, se upreti določeni ideji o sebi, postati državljanka, ki ji ni več vseeno in je pripravljena za to tudi nekaj narediti.«
Založba VigeVageKnjige
Izbor: Alison Bechdel: Dom za umret (Fun Home)
Prevod: Boštjan Gorenc - Pižama
Na uredništvu založbe VigeVageKnjige, v branje priporočajo risoroman Dom za umret.
»Dom za umret smo izbrale za poletno priporočilo iz več razlogov. Za navdih so nam služile besede prodorne ameriške avtorice in predvsem nenasitne bralke Fran Lebowitz, medtem ko smo gledale Netflixov dokumentarec o njej. Tam pravi: 'A book is not supposed to be a mirror. It's supposed to be a door.'
In ja. Dom za umret so vrata na več ravneh - v prvi vrsti so to vrata v življenje Bechdel same, saj avtorica snov črpa iz lastnega življenja. Gre za zgodbo o odraščanju v disfunkcionalni družini, kjer glavni vir dohodka predstavlja pogrebni zavod (funeral home), ki ga vodita oče in mama.
Gre tudi za vrata v premislek o spolni identiteti. Alison odrašča ob očetu, ki je prikrit homoseksualec. Alison počasi odkriva, da je lezbijka. O tem, kako ima tudi najbolj tolerantna družba precej zabetonirane predstave o tem, kakšen mora biti gej in kakšna lezbijka in sploh kdor koli z margine. Če ne gre vse po začrtanem scenariju - ajmebože, problem.
Gre za vrata v svet literature. Skozi perspektivo glavne junakinje in njen strasti do branja na novo odkrivamo celo morje avtorjev, od Shakespeara do Prousta, Joycea, Fitzgeralda in tako dalje.
No, da ne pozabimo - gre tudi za zaprta vrata. Dom za umret so lani skupaj s številnimi drugimi klasikami marsikje v ZDA prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic, ker naj bi vsebovala škodljive spolno eksplicitne prakse. Khm.
In nenazadnje, ta risoromaneskna klasika je odprla meta-vrata v našo založbo. Leta ne-vem-točno-katerega jo je Anja Zag Golob, zdaj glavna urednica VigeVageKnjig, v neki knjigarni v Berlinu prijela v roke. In pomislila: 'Jaaa, to rabimo, to!'
Rečeno - storjeno.
Založba letos praznuje deset let in Dom za umret je na naših policah.«
Založba Goga
Izbor: Kristina Sabaliauskaitė: Petrova imperatorica, prvi in drugi del
Prevod: Klemen Pisk
Na Gogi so izbrali bolj zgodovinsko obarvano branje v dveh delih. O Petrovi imperatorici lahko preberemo:
»Piše se leto 1727. Ura bije devet zvečer. V času, ko dvor spi, se najvplivnejša ženska Ruskega imperija v predsmrtni vročici prepušča spominom, precej drugačnim od zapisov v zgodovinskih učbenikih.
Voltaire je njeno zgodbo imenoval »najbolj neverjeten vzpon 18. stoletja« in v njej prepoznal uresničenje Pepelkinih sanj. A resničnost je bila daleč od pravljice: življenje Marte Helene Skowrońske, ženske mnogih imen in vlog, je bilo zaznamovano z nasiljem časa in prostora. Petrova imperatorica, zgodovinski roman litovske pisateljice Kristine Sabaliauskaitė, opisuje nenavadno usodo litovsko-poljske plemkinje, ki se je v zgodovino zapisala kot prva ruska imperatorica Katarina I. (1684–1727). Prvoosebno zapisani biografski roman je nastal na podlagi avtoričinih večletnih preučevanj zgodovinskih in literarnih virov ter ohranjene Katarinine korespondence.«
Starejše novice
