Za klasike označujemo literarna dela, ki so se s svojo prelomnostjo in vrhunskostjo tako močno zapisala v zgodovino, da še danes vznemirjajo in navdušujejo bralce po vsem svetu.
Marsikomu se sicer zamerijo v šolskem sistemu, ko so uvrščene na sezname obveznega branja, vendar se jim po turbulentnih osnovnošolskih in srednješolskih letih izplača dati drugo priložnost, saj največkrat šele tedaj ugotovimo, kaj nas lahko naučijo o svetu.
Zbrali smo nekaj razlogov, zakaj se je vredno od časa do časa potruditi z branjem klasik:
1. Klasična literatura, ki praviloma sodi med zahtevnejše čtivo, nas prisili, da razmišljamo bolj poglobljeno in izboljšujemo svojo koncentracijo, ki sicer izginja v vrtincih Instagrama, Facebooka, Twitterja in kratkih novic.
2. Klasike nas naučijo potrpežljivosti in novih pogledov na življenje.
3. Ob klasični literaturi pozabimo na norosti sodobnega digitalnega sveta in zabavne industrije in se izgubimo v povsem novih svetovih.
4. Ob branju klasik se naučimo tudi marsikaj o že pozabljenih ali spregledanih obdobjih zgodovine.
5. In nenazadnje, klasična literatura bo gotovo izboljšala naš besedni zaklad.
Eno bolj prepoznavnih klasičnih del je tudi Moby Dick ali Kit Hermana Melvilla, ki je nastalo leta 1851.
Zakaj Moby Dicka brati tudi v današnjem času?
»Roman Hermana Melvilla Moby Dick ali kit je privlačen, ker je obenem pustolovski in alegoričen roman.
Gonilo zgodbe je demonični kapitan Ahab in njegova želja po maščevanju kitu, ki ga je pohabil, a v njegovem liku lahko prepoznamo prispodobo upornega človeka, ki se noče podrejati kruti naravi in usodi,« pravi literarni kritik Igor Divjak, avtor spremne besede k novemu prevodu romana.
Tega je pred kratkim izdala založba Beletrina v svoji posebni knjižni zbirki Klasična Beletrina, ki je namenjena prav temu - obujanju znanih in manj znanih klasik in spodbujanju novih pogledov nanje.
»Moby Dick je tudi prispodoba tedaj še mlade ameriške demokracije, ki se je osamosvajala izpod evropske, predvsem angleške, nadvlade v svetu in sanjala o prihodnosti, v kateri bo vsak človek svoje sreče kovač,« nadaljuje Divjak.
»Čeprav imamo danes do narave, tudi do ogroženih kitov, drugačen, ponižnejši odnos, nas Melvillov roman spomni, da je najbolj ogrožen človek kot posameznik, narava je veliko močnejša od njega, a njegov boj za preživetje in iskanje svobode se nadaljujeta.«
Knjigo lahko v nagradni igri, ki je trenutno v teku na Facebook profilu Ljubljanainfo, osvojite tudi vi in sicer do 16. decembra.
